Z vse večjo razširjenostjo LED-žarometov prihaja tudi vse več pritožb nad slepljenjem drugih udeležencev v prometu.

"Ko govorimo o slepljenju oziroma bleščanju, nad katerim se pritožujejo številni vozniki, strokovnjaki opozarjajo na dve vrsti bleščanja – občuteno oziroma psihološko bleščanje in izmerjeno oziroma fizično bleščanje. Nobeno od obeh bleščanj sicer ne poškoduje očesa, a pravo oziroma izmerjeno bleščanje ima lahko posledice, ki vplivajo na vožnjo oziroma na varnost," je povedal Blaž Poženel, odgovorni urednik AMZS-jeve Motorevije in pojasnil, da premočna svetloba obremeni svetlobne receptorje na očesni mrežnici; še zlasti z nenadnimi spremembami in močnimi kontrasti.

Zato na primer ob močni svetlobi avtomobilskega žarometa ne vidimo predmetov, ki so v neposredni bližini: šarenica zaradi svetlobe zoži zenico, ne more pa spremeniti močnega kontrasta med svetlobo in senco, v kateri se skriva predmet. Ko nas zaslepi močna svetloba avtomobilskega žarometa, zato zelo slabo vidimo stvari v okolici svetlobnega snopa.

Razlike med žarometi

Natančnejša raziskava slepljenja oziroma bleščanja je poudarila razlike med dvema zasnovama LED-žarometov: LED-žarometi s projekcijsko lečo (na primer v škodi karoq) in LED-žarometi s površinskim odbojnikom (kakršni so v novem renaultu cliu). Pri obeh je vir svetlobe enak – LED-svetlobna dioda. LED-žarometi s projekcijsko lečo, ki so po dimenzijah lahko precej manjši, imajo manjšo svetlečo površino, a tudi večjo svetilnost. Zaradi tega zelo močno slepijo in je nemogoče neposredno gledati v žaromet. LED-žarometi s površinskim odbojnikom svetlobo iz LED-diod odbijajo in usmerjajo svetlobo ob pomoči posebnega ukrivljenega odbojnika, ki zagotavlja večjo odbojno površino in bolj homogeno razpršitev svetlobe. Takšni žarometi imajo manjšo svetilnost, a tudi manj slepijo oziroma se bleščijo.

V AMZS-ju, kjer se opirajo na pretekle raziskave, so prepričani, da bi se lahko bleščanju izognili. Kot pojasnjujejo, je primerjava obeh zasnov sodobnih LED-žarometov nedvoumno pokazala, da slepijo LED-žarometi s projekcijsko lečo, pri katerih zunanji opazovalci vidijo vir svetlobe – svetlobne diode. Pri LED-žarometih z odbojnikom svetlobe vir svetlobe ni viden neposredno, ampak vidimo razpršen odboj svetlobnih diod v odbojniku svetlobe – in zato nas močna svetloba ne moti toliko. Res je, da imajo projekcijski LED-žarometi prednost, ko delujejo kot dolgi žarometi in kot funkcijski del prilagodljivih žarometov, kot žarometi za zasenčene luči pa niso v ničemer boljši od odbojnih LED-žarometov. Rešitev proti bleščanju je torej na dlani: LED-žarometi bi morali vsebovati obe zasnovi: za zasenčene luči bi morali imeti odbojnik svetlobe, za dolge luči pa projekcijsko zasnovo.

Domači ukrepi pomagajo

Da se čim bolj zaščitimo pred bleščanjem, lahko s preventivo storimo tudi sami. Svetloba na primer slepi še bolj, če je vetrobransko steklo umazano ali opraskano. Dodatno težavo predstavlja staranje oči, saj z leti oči postanejo občutljivejše za slepljenje iz močnih virov svetlobe, vse težje pa se tudi spopadejo z ostro mejo med svetlobo in temo – pri mehkejših svetlobnih prehodih je bleščanja manj.

AMZS prav tako priporoča voznikom, da ne usmerjajo pogleda neposredno v žaromete nasproti vozečih vozil. Raje osredinite pogled na cesto pred seboj ali na desni vozni pas, poskrbite za očiščeno vetrobransko steklo. Če nosite očala, poskrbite, da boste imeli vselej očiščena stekla brez prask, redno nadzorujte višino svetlobnega snopa svojih žarometov. Če imate naložen avto, ustrezno prilagodite višino snopa svojih žarometov, če nimate sistema za samodejno nastavitev, ob slabi vidljivosti in slabem vremenu preklopite na zasenčene luči, saj le tako svetijo tudi zadnje luči – tudi če imate luči s samodejnim preklopom med dnevnim in zasenčenim načinom. Prav tako redno pregledijte svoj vid.

V Avtomobilnosti se pogosto posvečamo avtomobilski tehniki. Poglejte si videoprispevek, v katerem svetujemo, kakšne žaromete izbrati ob nakupu avtomobila.