Marian Kristek, direktor logističnega centra Emil Frey v Lozornu je za Avtomobilnost povedal: "Na 15.000 kvadratnih metrov površin skladiščimo do 500.000 rezervnih delov na mesec. Če dobimo naročilo iz Slovenije ob 14.00, natovorjen tovornjak odpelje iz tovarne ob 16.00. Do 8.00 zjutraj morajo biti rezervni deli pri trgovcih v Sloveniji."

Dobave rezervnih delov, ki jih morajo serviserji imeti vedno na razpolago, predstavlja majhen delež opravil tega skladišča. 93,5 odstotka rezervnih delov pošljejo čez noč. Takšen način dela serviserjem omogoča prihranke pri prostoru, saj shranjevanje stekel ali novih motorjev zavzema veliko prostora. S tem pa je tudi enostavnejše poslovanje. 75.000 kataloških številk zahteva izredno učinkovit sistem pospravljanja.

Do izdelka v skladišču dostopajo hitro in brez izgubljanja časa za iskanje, saj imajo dobro organiziran in delujoč sistem. Vsak izdelek je opremljen s kodo, koda je tudi na škatli, regalu … V ozadju pa zmogljiv računalnik, ki glede na mere izdelka izračuna, kje je optimalno mesto za posamezni del. Pričakovali smo, da si bomo ogledali visokotehnološko halo brez delavcev, a ko gre za optimizacijo, je treba znati uporabljati zdravo pamet in žepni računalnik.

"Pri nas je pomembna hitrost. Avtomatizirana dvigala so počasna, prav tako bi v skladišču potrebovali več prostora za gibanje teh strojev," pravi Kristek.

Vse več obnovljenih nadomestnih delov

Toda Citroënovo povabilo na ogled slovaškega skladišča smo sprejeli predvsem zaradi tovarniško obnovljenih delov. Ko Slovenci svoje citroëne pripeljejo na pooblaščeni servis, ta v Sloveniji pokvarjene dele pošlje prav sem na Slovaško. V imenu ekologije in to lokalno slovenske, pa tudi globalne.

Vodja prodaje nadomestnih delov pri podjetju P Automobil Import d.o.o. / C Automobil Import d.o.o, skupine Emil Frey Aleš Vovk je za Avtomobilnost povedal: "Vse zveste stranke na pooblaščenih servisih Citroën in Peugeot so prispevale k temu, da bo Kras spet krasen. Z vsakim obiskom servisa so prispevali k nakupu in zasaditvi dreves. Mi pa smo prispevali s tem, da smo v skladišče vrnili skoraj 5.000 rezervnih delov, ki so primerni za ponovno uporabo. Deli gredo v obnovo in ponovno na trg. Na ta način zmanjšujemo ogljični odtis tudi pri nadomestnih delih."

"Ko se pripravljajo novi nadomestni deli, se na ta način prihrani od 50 do 80 odstotkov materiala. Enako velja tudi za energijo. Privarčuje se do 50 odstotkov energije za izdelavo nadomestnih delov. Seveda stranka plača manj za obnovljen nadomestni del, kot če bi kupila nov nadomestni del, čeprav se v ničemer, ne v kakovosti ne v videzu, ne razlikuje," dodaja Kristek.

Potolčenih zunanjih karoserijskih delov načeloma ta hip še ne obnavljajo, smo pa izbrskali, kolikšen je delež delov, ki jih v obnovo pošljemo iz Slovenije in naših sosednjih držav.
Kristek pravi: "Mesečno prejemo štiri do pet tovornjakov izrabljenih nadomestnih delov, kar predstavlja okoli 12 odstotkov prometa vseh nadomestnih delov. Krožna ekonomija se še vedno razvija. Napredek v zadnjih desetih letih je bil prav zaradi ekološkega zavedanja velik. To ima velik vpliv na porabo energije, stroškov logistike … Velik napredek je bil narejen tudi na področju recikliranja."

In tako smo prišli do glavnega pogajalskega asa v rokavu, ki ga bomo v prihodnosti lahko izkoristili kupci, ko bomo naprej predajali svoje stare avtomobile. Proizvajalci nam jasno sporočajo, da si jih želijo, še posebej tiste električne. S povečanjem obsega prodanih električnih avtomobilov se je namreč povečal tudi obseg vrnjenih baterij.

Več o tem pa ob ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost.