Pred vami je najbolj Avtomobilnostni kviz v Sloveniji! Vsak teden bomo za vas pripravili eno zanimivo vprašanje, s katerim bomo na preskus postavili vaše znanje o avtomobilih, prometu in mobilnosti nasploh. Namen kviza je razkrivati številne neznane zgodbe, ki so zaznamovale avtomobilsko zgodovino in prometno mobilnost. Na zastavljeno vprašanje vam ponujamo tri rešitve, vi pa izberite pravo. Čez teden dni bomo razkrili pravilni odgovor in osvetlili ozadje zgodbe.

Namig k vprašanju

V vseh primerih je ustavljanje sestavljeno iz dveh delov, zaznave situacije ter odziva nanjo. Prvi del predstavlja reakcijski čas, v katerem prevozimo tako imenovano reakcijsko pot v kateri še nismo začeli zavirati, le zaznali smo situacijo in smo v fazi razmišljanja kaj bomo naredili. Po odločitvi nastopi drugi del, ko začnemo dejansko zavirati. Ali pa ne, kot ugotavlja statistika. Ta del dejanskega zaviranja predstavlja zavorno pot. Seštevek obeh pa je pot ustavljanja.

Zaznava in odziv voznika sta odvisna od nas samih, naših telesnih sposobnostih, utrujenost, koncentracije in vsekakor, kot pogosto ugotavljamo v Avtomobilnosti, tudi od motenj med vožnjo, od mobilnih telefonov do upravljanja z zapletenimi vmesniki. Žal lahko vedno več od naštetih motilcev najdemo tudi pri vožnji motocikla, kjer se vedno pogosteje med vožnjo telefonira, upravlja glasbo, navigacijo in še bi lahko naštevali. Načeloma velja, da znaša povprečni reakcijski čas eno sekundo, a vse našteto izdatno podaljša ta čas, s tem pa tudi prevožene metre v katerih se oviri približujemo z nezmanjšano hitrostjo, saj do začetka zaviranja sploh še nismo prišli.