Dolžni smo vam še odgovor na vprašanje preteklega tedna, ki se je glasilo: Na katerem slovenskem jezeru se v reklami audi jaray – iz leta 1923 – spremeni v audi A5?

Mogoči odgovori so bili, na Blejskem, na Planšarskem jezeru na Zgornjem Jezerskem ali na Bohinjskem jezeru. Pravili odgovor je bil na Bohinjskem. Audi je pri nas posnel precej artistično reklamo, ki je plod razmisleka z oskarjem nagrajenega režiserja Joachima Backa. Avtomobil, ki v prvem delu igra nosilno vlogo, je oblikoval Paul Jaray, ki velja za enega od pionirjev avtomobilske aerodinamike. V reklami se grdi raček prelevi v laboda, a pri tem ostane zvest svojemu bistvu – aerodinamiki. Mimogrede, zgodovinski audi se v reklami zapelje tudi skozi Tržič in Škofjo Loko.

Grdi raček se spremeni v laboda – na Bohinjskem jezeru

Audi je tudi v svetu oglaševalske produkcije izjemno inovativen in pogosto tudi drzen igralec, ki pa vselej ostaja zvest ključnemu sporočilu znamke – prednost je v tehniki. Že sam slogan je zgodba zase, saj je zaščitni znak znamke že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kar že samo po sebi nosi močno sporočilo. Tudi v primeru oglasa Labod ('The Swan') iz leta 2012 za model A5 je tako, saj je z oskarjem nagrajeni režiser Joachim Back ostal zvest ključnemu sporočilu, le lotil se ga je na poseben, precej romantičen način. Joachim se je naslonil na pravljico Hansa Christiana Andersena Grdi raček v reklami pa zgradi most preobrazbe iz grdega račka v čudovitega laboda in prav to se zgodi na obrežju Bohinjskega jezera.

Grdi raček nikakor ni kar nekaj, prav v tem je bistvo vsega. V reklami so uporabili povsem prenovljen koncept avtomobila iz leta 1920, ki ga je zasnoval Audijev inženir Paul Jaray. Ta velja za enega od pionirjev avtomobilske aerodinamike. Paul Jaray (Járay Pál, 11. marec 1889–22. september 1974) se je rodil na Dunaju, kjer se je tudi tehnično izobrazil. Pozneje je delal na praški tehnični univerzi, ključno za njegov nadaljnji karierni razvoj pa je bilo, da se je relativno zgodaj zaposlil v podjetju za izdelavo zračnih ladij Zeppelin. Tam se je očitno dokončno zaljubil v aerodinamiko, racionalizacijo in delo v vetrovniku, prav zadnje je vnesel tudi v oblikovanje audijev, kar je bila tehnološka novost daleč pred časom. Zgodnje oblike Jarayevih avtomobilov so bile za takratno razumevanje avtomobilskega oblikovanja daleč preveč tvegane, a jih je ta izjemni oblikovalec in inženir v prihodnjih letih razvil v izjemne oblikovalske presežke, ki so v jedro oblike vselej dali zračni tok in estetski minimalizem. Morda najlepši primer tega je auto union typ B, a to še zdaleč ni njegov edini oblikovalski presežnik, saj je v svoji bogati karieri delal tudi za Chrysler, Mercedes-Benz, Maybach, Apollo, Dixi, Audi, Adler, Jawa, Ford, Steyr in druge. Naj dodamo, da je v Audijevem muzeju v Ingolstadtu od 1. decembra 2023 do junija 2024 nova posebna razstava, ki prvič vsebinsko objame celovit pogled razvoja avtomobilske aerodinamike od njenih začetkov do danes. V Audijevem muzeju pravijo, da razstava ne bi mogla biti aktualnejša, saj ima aerodinamika v času hitre elektrifikacije izjemno pomembno vlogo.