Že ob robu Münchenskega avtomobilskega salona smo ob obisku ugotavljali in pravzaprav potrjevali, da kitajski avtomobili niso več le cenene kopije evropskih, ampak v marsičem izdelke s stare celine dohitevajo ali celo prehitevajo.

In da, zato ker kitajski avtomobili danes žanjejo toliko pozornosti, še s toliko večjim zanimanjem preverimo, kako njihove tehnološke rešitve delujejo v praksi. Voyah free je naslednji kandidat za resen naskok na evropske trge. Gre za luksuzno znamko tretjega največjega kitajskega proizvajalca, ki sliši na ime Dongfeng motor corporation in je seveda v lasti kitajske države.

Morda ste za Dongfeng že slišali po zaslugi sodelovanja s Peugeotom, Citroënom ali pa Nissanom in Hondo. Znamko Voyah je Dongfeng predstavil šele pred tremi leti In to je prvi izmed trenutno treh modelov, ki tvorijo njeno ponudbo. Voyah free je prostoren in eleganten, premijski cestni križanec z električnim pogonom. Pa podkrepimo trditev, da gre za prestižen, premijski cestni križanec. Free je skoraj petmetrski avtomobil, ki ga poganja zelo zmogljiv električni štirikolesni pogon, ima nadpovprečno veliko baterijo, nastavljivo zračno vzmetenje, po občutku zelo kakovostno izdelavo in materiale v notranjosti ter ne nazadnje premijski videz.

V naši ekipi si nismo mogli kaj, da nas spredaj ta avtomobil ne bi spomnil na maseratija. Ne, ne gre za kitajsko kopijo, ampak so za ta dizajn poskrbeli italijanski mojstri iz Giugiara. No, morda pa prav zato Maserati …

Nabit s tehnološkimi bombončki

Videti je, da so kitajski snovalci resnično želeli, da ta avtomobil ponudi več od svoje in tudi evropske konkurence. In to je lepo razvidno v potniški kabini, ki je polna bolj ali manj uporabnih pripomočkov in zamisli. Na primer sistem nočnega vida, ki ga aktiviramo s preprostim pritiskom na gumb na volanu. Pa panoramsko streho s tako imenovanim pametnim (electrochromic) steklom, ki ga lahko po želji zatemnimo. Ima številne kamere, s katerimi nadzorujemo, snemamo in fotografiramo okolico – prav tako s preprostim pritiskom na gumb na volanu. S kamero avto nadzoruje tudi voznika in v nasprotju z nekaterimi drugimi podobnimi sistemi ta res izjemno dosledno lovi že vsako gesto, ki je vsaj malo podobna zehanju.

Prestižni potniški kabini se podajo tudi funkcije, kot so različne dišave ali razmeroma učinkovita sedežna masaža in ne nazadnje še ena funkcija, ki takoj pritegne veliko pozornosti, prilagodljiva armaturna plošča. To je tisti element tega avtomobila, ki naredi vtis že na prvi pogled. Ampak ta spuščajoča in dvigajoča se armatura se med testom nikakor ni izkazala za neko uporabno možnost. Zaradi spuščanja pogled na cesto ni nič boljši – pravzaprav tako dobimo le nekoliko poenostavljen prikaz na treh zaslonih v kabini.

Voyah free je torej avtomobil, ki je nabit s tehnologijo, a preden začnemo tehnološke priboljške preštevati in hvaliti njihovo število, se moramo vprašati, ali ti sistemi resnično dobro delujejo.

Asistenčni sistemi bi morali delovati bolje

Večina sistemov deluje brezhibno, a težave se pojavijo ravno pri sistemih, ki jih v Avtomobilnosti vselej najbolj poudarjamo in zagovarjamo njihovo uporabo. Prvi sistem je pametni predikativni tempomat z ohranjanjem vozila na sredini voznega pasu. Ta namreč nikakor ne deluje dovolj prepričljivo, da bi kakor koli razbremenil voznika in ga navdajal s samozavestjo.

Sistem vzdrževanja vozila na voznem pasu lahko v enem zavoju deluje dobro, v drugem pa nas brez opozorila pošlje na drug vozni pas. In potem je tu prilagodljivi tempomat, ki popolnoma po nepotrebnem zmanjšuje hitrost na avtocesti že v vsakem najbolj blagem zavoju – in to tudi za 20 kilometrov na uro in več s prednastavljenih 130 kilometrov na uro.
To početje tempomata ni le popolnoma nepotrebno in živce parajoče, ampak pri električnem avtomobilu s konstantnimi zaviranji in pospeševanji na avtocesti tudi ekstremno energijsko potratno.

Ker tempomat svojo nekompetentnost nadgradi še s stalnim piskanjem in opozarjanjem popolnoma po nepotrebnem, nam med testom ni preostalo nič drugega, kot da ga izklopimo in se vozimo – po starem – "na nogo". Mi bi si v velikem prestižnem SUV-ju želeli tudi naprednih, matričnih žarometov. A tudi tu kitajske inženirje čaka še precej dela, saj voyah free ne postreže niti s samodejnim preklapljanjem dolgih in zasenčenih žarometov.

Kaj pa pogon?

Kapaciteta baterije tega avtomobila presega 100 kWh – torej gre res za zajetno baterijo. Ampak s tako zajetnim avtomobilom pride tudi zajetna električna poraba. Ta je na našem testu ob zmerni vožnji, ugodnih oktobrskih temperaturah in mešanem ciklu znašala med 23 in 25 kilovatnimi urami na 100 prevoženih kilometrov, kar pomeni, da bo eno polnjenje zadostovalo za približno 400 kilometrov vožnje.

Ampak nekoliko dražjo električno vožnjo bi bil sam pripravljen vzeti v zakup. Eden glavnih adutov tega avtomobila je namreč njegova nižja cena. Cena okroglih 80 tisočakov za velik, prestižen SUV z ogromno baterijo je danes pač ugodna, oziroma za recimo četrtino nižja od primerljive evropske konkurence.

Ta znesek vseeno ni majhen in tako za popolno konkurenčnost na evropskih trgih model voyah free vsekakor čaka popravni izpit iz snovi asistenčnih sistemov. In v pogovorih z odgovornimi smo ob robu tega testa izvedeli, da so posodobitve programske in strojne opreme, ki bodo med drugim zajemale tudi žaromete, že na obzorju. Posodobitev po začetku prodaje pa smo roko na srce danes vajeni tudi od evropskih proizvajalcev. Tekmo bomo torej pozorno spremljali še naprej.

Vabljeni k ogledu videotesta iz oddaje Avtomobilnost.