Nedavno je Evropska komisija objavila statistične podatke o smrtnih primerih v prometnih nesrečah v članicah EU-ja pred pandemijo koronavirusa in po končanju ukrepov, povezanih s covidom-19. Prvi pogled na graf in podporne številke niso lepi – v oči namreč bode, da se je stanje na področju prometne varnosti v drugih državah EU-ja po koncu ukrepov izboljšalo, pri nas pa močno poslabšalo.

Ampak, na vseh področjih, tudi na področju prometne varnosti, je treba spremljati dolgoročnejše trende. Delati zaključke na podlagi primerjave zgolj dveh let, ne daje pravega vpogleda v določeno tematiko. Na slednje so opozorili tudi raziskovalci raziskave, ki so primerjali podatke različnih držav EU-ja. In primer Slovenije je prav tak.

Dokler bodo žrtve, podatki ne bodo dobri

A ne glede na to, s podatki ob koncu leta vseeno ne bomo zadovoljni – vsaka žrtev in težko poškodovana oseba je preveč, še posebej tista, ki bi lahko bila preprečena. Ki bi morala biti. In podrobnejša analiza podatkov pokaže, da je takih še vedno zelo veliko.

Na primer, kako je mogoče, da jih med umrlimi kar 42 odstotkov ni uporabljalo varnostnega pasu? Kako je to mogoče – ne v tem letu – v tem desetletju? Kaj pa to, lani je imelo 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo. Zaključek je lahko spet enak kot pri pripenjanju – kako je to mogoče in koliko let bo še tako?

Če to niso nepotrebne izgube, ne vem, kaj so. Kako doseči, da bomo drugačni, če še vedno pred vožnjo pijemo alkohol in se ne pripnemo, pa ostaja – očitno – nerešeno vprašanje.