Lahko pa na to pogledamo z druge strani ceste in rečemo, da se načeloma večina v prometu kar dobro sporazume in dogovori, zato pa tiste, ki ravnajo drugače, precej bolj jasno vidimo.

Sporazumevanje ni preprosta zadeva. Ko na križiščih na primer še ni bilo semaforjev, so na sredino postavili policista, kar je bil nevaren poklic, a promet je tekel za silo bolje. Naslednji korak se je zgodil decembra leta 1868 v Londonu – ko so v neposredni bližini parlamenta postavili prvi semafor – po treh mesecih delovanje je eksplodiral – delal je namreč na plin.

Ampak ljudje so kljub temu videli, da je mogoče prečkanje ceste bolje organizirati. Težav, tako tehničnih kot popolnoma človeških, pa v nadaljevanju ni manjkalo.

Rumena barva izboljšala komunikacijo

Semafor je pozneje dobil elektriko in dve barvi, rdečo in zeleno. Ti sta zamenjali znaka "stop in go". Kar nekaj časa je manjkala rumena. ko je prišla, je izjemno izboljšala komunikacijo. Ker v komunikaciji je tudi barva pomembna.

Eden najpomembnejših inovatorjev v razvoju semaforja je bil Garrett Morgan, ki je s svojo inovacijo v ameriškem Clevelandu povzročil pravo revolucijo in napredek. Ampak ideje ni mogel prav uspešno propagirati naprej. Lahko bi rekli, da je pri promociji dobil rdečo. Bil je namreč sin ameriških sužnjev in torej temnopolt. Patent je zato raje prodal podjetju General Electric, kar je bil vzrok, da se je ideja hitro razširila naprej po svetu.

Kakor koli obračamo, tehnologija nam lahko ponudi le roko, vse drugo moramo narediti sami. Za zdaj.

Dober primer so Darsovi portali za obveščanje. Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost, v kateri smo s pomočjo novih portalov nad avtocesto pojasnili, kako lahko s počasnejšo vožnjo na cilj pridete hitreje.