Najprej smo občudovali drzen koncept. Nato smo ugotovili, da so Toyotini oblikovalci veliko te oblikovne drznosti pripeljali tudi v resničnost, v serijsko vozilo. V Avtomobilnosti smo prvič preizkusili drugo generacijo toyote C-HR.

V življenjepis modela C-HR lahko zapišemo nekaj razmeroma pomembnih dosežkov in značilnosti. To je bil eden prvih CUV-jev – torej SUV-jev s kupejevsko strešno linijo. To je bila tudi ena prvih "nedolgočasnih" toyot – po navodilu, ki ga je oblikovalcem zapovedal šef tega proizvajalca Akio Toyota. In ker je to model, ki je v prvi vrsti namenjen Evropi, je moral tudi njegov hibridni pogon zadovoljiti zahtevne evropske voznike.
Če proizvajalec že na začetku sprejme prave odločitve, se jih lahko drži tudi v nadaljevanju, oziroma ob predstavljanju modelov naslednikov. Da je Toyota tokrat ostala na začrtani poti, je popolnoma očitno.

Avto, v katerem boste opaženi

C-HR še naprej izstopa s svojim videzom. Tokrat celo še bolj – po zaslugi zelo izstopajočih zadnjih žarometov, pa recimo tudi dvobarvne karoserije. No, celo tribarvne karoserije – nekaj plastike na zunanjosti avtomobila namreč zaradi ekologije celo ni pobarvane.

A tiste najpomembnejše izboljšave so se izkazale ob naši prvi vožnji – torej za volanom. Pri Toyoti so namreč želeli, da bi bil njihov hibrid ne le ekonomičen, ampak tudi zabaven za vožnjo. Toyotini testni vozniki so vozilo veliko preizkušali na dinamičen način. In z njim so se podali celo na Nurburgring, pa na sneg … Pa ne zato, ker bi bil to kakšen zelo športen model, pač pa predvsem v želji, da bi pregovorno umirjen hibridni pogon ustrezal tudi zavitim evropskim cestam, ki jih imamo evropski vozniki zelo radi – tako so nam povedali pri Toyoti.
C-HR pa bo po novem na voljo tudi kot priključni hibrid. Toyota ga bo uradno predstavila februarja. Tokrat smo preizkušali različico s klasičnim hibridnim pogonom, torej peto generacijo Toyotinega hibrida. C-HR namreč prinaša enake hibridne pogone kot model corolla cross, le da so bili ti deležni še nekaj finih “evropskih” nastavitev.

Bolj dinamičen in hkrati ekonomičen

In po prvi vožnji bi pogon ocenili predvsem kot precej prepričljivo razmerje med učinkovitostjo in vozniško dinamiko. Še vedno gre nezgrešljivo za Toyotinega hibrida, a pomembno je predvsem, da nam hibridni pogon s svojim načinom delovanja ne gre na živce, torej, da omogoča prijetno vožnjo, ne rohni pretirano po nepotrebnem ter ponuja dovolj tiste tako želene odzivnosti.

In izboljšane so tudi vozne lastnosti. Predvsem po zaslugi novih blažilnikov in drugačnih nastavitev elektronike, ki je manj vsiljiva kot pri predhodnem modelu. Po drugi strani pa je za ta avtomobil še naprej najpomembnejša plat udobja ter predvsem hibridne učinkovitosti. Tu pa se nova generacija modela C-HR veliko opira tudi na svoje računalniške možgane.

Še več o novi, drugi generaciji C-HR-a pa v videoreportaži iz oddaje Avtomobilnost.