Na začetku sedemdesetih let je Volkswagen deloval s polnimi zmogljivostmi, a njegov najbolj priljubljen izdelek hrošč se je bližal petindvajsetim letom, predsednik uprave Heinz Nordhoff pa je izbor modelov razširil tudi na kombije, športne kupeje karmann-ghia in večje modele 1500, 1600 in 411. A Nordhoff se je tudi dosledno držal načela, po katerem so imeli njihovi avtomobili vedno zračno hlajene bokserske motorje v zadkih. Vsak drugačen predlog je zavrnil in stvar bi se za Volkswagen verjetno iztekla katastrofalno, če rešitev leta 1974 ne bi prišla v obliki golfa.

Tedaj je namreč evropska avtomobilska industrija avtomobile hitro pomlajevala s svežimi koncepti pogona na prednji kolesi, japonski proizvajalci pa so začeli svoje modele množično izvažati najprej v ZDA, potem pa v Evropo. Razširil se je tudi Volkswagen in veliko denarja vložil v Audi, ki ga je leta 1965 prevzel od Daimler-Benza.

Naftna kriza spodbudi spremembe

Leta 1973 pa je svet pretresla prva velika naftna kriza, ki je v veliki meri pripomogla k strmemu padcu prodaje hrošča. Rešitev ni prišla takoj. Leta 1968 je Nordhoffa nasledil Kurt Lotz, ki pa ni mogel storiti drugega kot nadaljevati staro strategijo podjetja, zaradi katere je Volkswagen na trgu klonil celo pred Fiatom. Volkswagen je v Lotzevem času kljub temu zaposlil ljudi, ki so bili sposobni izvesti premik na bolje. Po dveh letih je Lotza zamenjal nekdanji "audijevec" Rudolph Leiding, ki je leta 1972 igral pomembno vlogo že pri razvoju audija 80. Leiding je za prenovo volkswagna izkoristil prav podvozje audija 80, italijanski oblikovalec Giugiaro je prispeval karoserijske oblike in nastal je prvi passat. Passat ni bil ravno najlepši avtomobil, vendar je s spodobnim vodno hlajenim vrstnim motorjem in pogonom na prednji kolesi v Volkswagnu povzročil pravo revolucijo.

Da bi rešili padajoče hroščeve prodajne številke, so vendarle morali storiti še nekaj več. Leiding je nanovačil novo oblikovalsko in inženirsko ekipo, ki se je lotila popolnoma novega projekta in skoraj čez noč razvila nove avtomobile, v katerih so prečno vgrajeni vodno hlajeni motorji poganjali prednji kolesi. Glavni je bil golf, poleg njega pa še scirroco in polo.

Arhetipski evropski "hatchback"

Prečno vgrajeni motor tedaj ni bil več posebna novost, saj so ga imeli že mini, austin 1100 in peugeot 204 ter fiata 127 in 128. Volkswagnu ni preostalo drugega, kot da jim sledi. Golf je bil uspešen predvsem kot celota. Giugiaro ga je oblikoval v idealni arhetipski evropski "hatchback" s tremi ali petimi vrati in odločnimi karoserijskimi linijami. Karoserija je imela velike steklene površine za dobro preglednost, kompaktne dimenzije in majhno maso, zaradi katere je bil golf živahen in gospodaren.

Leta 1976 sta prišla golf GTI z največjo hitrostjo skoraj 180 km/h in prvi golf z dizelskim motorjem, leta 1979 pa še golf cabrio, ki so ga zaradi izrazitega varnostnega loka nekateri imenovali kar "košarica za jagode". Prva generacija golfa se je pojavila še v obliki klasično-limuzinske jette in poltovornjačka caddy. Na svetovne avtomobilske trge so kmalu prišli tudi drugi podobni modeli, vendar nikoli niso zares prevzeli vloge golfa, ki je začel popolnoma nov avtomobilski razred kompaktnih limuzin, ki ga še danes nekateri imenujejo kar "golfov razred".

Pragmatični avtomobil

Zamenjali so ga šele po desetletju, ko je konec leta 1983 prišel golf druge generacije. Ta je bil občutno večji in težji, vendar je imel tudi manjši količnik zračnega upora, 0,34 namesto 0,42. Tri leta pozneje je nastal golf synchro s pogonom na vsa štiri kolesa, absolutno eksotičen pa je bil "zgodnji križanec" golf country iz leta 1990, s katerim se je druga generacija golfa tudi poslovila.

Golf tretje generacije, ki je prišel leta 1991, je bil občutno večji in na novo oblikovan. V tej generaciji se je pojavila tudi kombijevska različica ter naslednik cabria prve generacije. Golf četrte serije, ki je na ceste prvič zapeljal leta 1997, je dosegel prodajno številko devetnajst milijonov golfov (vseh serij). Vrhunska različica tega golfa je bila V6 4MOTION s pogonom na vsa štiri kolesa in največjo hitrostjo 235 km/h. Golfi te generacije so se kljub vsemu najbolje odrezali z zmogljivimi turbodizli. Četrta serija golfa je imela s prvotno le še malo skupnega, razen slovesa pragmatičnega avtomobila, kar je obveljalo tudi za vse naslednje generacije golfa, vse do današnje sedme, ko je na voljo tudi v priključno hibridni in električni različici in pričakuje naslednika osme generacije.