V Kočevju so zagnali prav poseben projekt, eksperiment, s katerim bomo lažje razumeli, kakšna bi lahko bila deljena mobilnost jutri. Da bi v eksperimentu deljena mobilnost zaživela v praksi, so obvezni trije deležniki, zavod Sopotniki, občina Kočevje in Toyota.

V primeru eksperimenta so ti trije deležniki ključni za oblikovanje ekosistema, ki bo občane privabil k udejstvovanju. Kar je še bolj zanimivo pri tem eksperimentu, je, da nastaja v Kočevju, ki je najbolj razseljena slovenska občina.

Občani Kočevja lahko danes izberejo med avtobusom ali pa taksijem. Pri prvem moramo naš urnik prilagoditi fiksnemu voznemu redu avtobusa, drugi pa se prilagodi našim potrebam. Vmesna pot so kombi prevozi, ki nimajo fiksno začrtane vozne poti, a se moramo prilagajati večjemu številu potnikov. V velemestih, kot je San Francisco, je takšno storitev enostavno ponuditi, sredi kočevskega pragozda pa je to povsem drugačna zgodba. V enem najhitreje razvijajočemu se slovenskemu mestecu pa so sopotniki Toyoti rekli GO.

Dva kombija potnike prevažata od vrat do vrat

Najprej osnove. Govorimo o Toyotini aplikaciji ToyotaGo, govorimo o dveh Toyotinih kombijih, ki Kočevarje prevažata od vrat do vrat kot souporaben taksi. Govorimo o storitvi, ki jo financirata občina Kočevje, rezervirala je 30.000 evrov svojega proračuna, in pa Toyota, ki skrbi za delovanje storitve, tako v digitalni obliki kot v tisti s štirimi kolesi.

Kako je lahko takšna storitev sploh rentabilna? Že teoretično, kaj šele v praksi? Ker na slovenskem podeželju je brez avta težko bivati. Dr. Vladimir Prebilič, župan Kočevja, je za Avtomobilnost povedal: "Namen projekta ni kratkoviden. Naš namen ni zaslužiti, ampak želimo ljudem omogočiti življenje čim bolj primerljivo urbanim centrom. Če si nemobilen, si v marsičem omejen v načinu življenja. To je tisto, s čimer se na podeželju na žalost izdatno srečujemo. Vedno več starejših ljudi ostaja doma, pozabljenih, in niso več integralni del naše družbe. Po mojem mnenju smo v tem segmentu kot družba odpovedali."

Potencial niso samo starostniki, tudi osnovnošolci, in kot pravi Prebilič: "Potencial je velik. Če bi dosegli številko 1000, bi dosegli 30 do 40 odstotkov vseh starih in mladih, ki bi tak sistem potem uporabljali. S tem bi dosegli točko preloma, s katero bi lahko pokrili izdatke, oziroma bi bil izpad iz proračuna minimaliziran."

Kakšne so cene?

Občina mladostnikom, mlajšim od 18 let subvencionira do 50 odstotkov stroška prevoza, starejšim od 65 let pa celoten strošek. Osebe, stare med 18 do 65 let, plačujejo po ceniku, ki je 1,2 evra do pet kilometrov poti, 2,3 evra do 10 kilometrov poti, 2,7 evra do 20 kilometrov poti ali pa 3,5 evra za 25 kilometrov in več poti.

Za 3,5 evra se lahko iz Kočevja peljem v Ljubljano? To je enkrat cenejše, kot stane vlak, in enkrat cenejše od avtobusa? Ne, storitev je namenjena vožnjam po Kočevju. Po ozemlju občine Kočevje. Pravzaprav, zunaj meja občine sploh ne deluje.

Seveda je projekt lahko uspešen zaradi dejstva, da ga subvencionira občina, ki tako skrbi za svoje občane. Pa še ena postavka omogoča rentabilnost projekta. To so kar društvo Sopotniki. Ampak v tem primeru govorimo o prostovoljcih.

Kako v resnici deluje sistem souporabe vozila v praksi, pa si lahko pogledate v video prispevku iz oddaje Avtomobilnost.