Razlog je predvsem en - razvoj dizlov bo postal zaradi vse strožjih zahtev po zmanjšanju izpustov drag. A vsaj za večja vozila, ki potrebujejo več navora in moči, prave alternative trenutno še ni.
Celo v osrčju največjega trga dizelskih vozil, v Parizu v Franciji, so se nad dizle zgrnili črni oblaki. Prihodnost ni svetla, so si enotni številni odločevalci v svetu avtomobilizma. Prepričani so, da bodo strogi normativi o izpustih, ki jih bodo sprejeli zakonodajalci v Evropi, pokončali dizle. Cena za njihov razvoj utegne postati previsoka.
Ste pripravljeni za clia odšteti dva tisočaka več?
To še ne pomeni, da bodo dizelski že takoj izumrli. Še vedno bodo razširjeni predvsem v večjih vozilih in športnih terencih, kjer je zahteva voznikov visok navor in prepričljiva vozna dinamika. V drugih avtomobilskih segmentih, predvsem v segmentu B in tudi v C, pa se bo dizelska tehnologija v prihodnjih letih umaknila drugim pogonom, tudi v "dizelski" Evropi.

Šef Volkswagna Herbert Diess je nazorno povedal, kaj za proizvajalce vozil pomenijo strožji emisijski standardi, ki bodo začeli veljati leta 2020. Da bi dizle naredili dovolj čiste, bi potrebovali tehnološke posege, ki pa bi na drugi strani podražili ceno dizelskih vozil za okoli 2.000 evrov.
"To bo imelo velik vpliv na prihodnost proizvodnje dizelskih vozil," je ob robu pariškega salona dejal Diess in novinarjem postavil vprašanje, nato pa nanj odgovoril: "Menite, da so kupci v segmentu manjših vozil pripravljeni plačati dodatnih 2.000 evrov? Verjetno ne!"
Strožja zakonodaja žebelj v krsto
"Podražitev dizelskih vozil bo prinesla večjo uravnoteženost v razmerju do drugih pogonskih alternativ - bencinskih in električnih motorjev," je prepričan Nissanov šef za načrtovanje Philippe Klein, ki dodaja: "Glede na podatke, ki jih trenutno imamo, bodo dizli še vedno ugodna rešitev s stališča porabe goriva za velika, težka vozila, s katerimi se prevažamo na daljših razdaljah. Veliko vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo v segmentu malih vozil."
Dodatne pritiske na proizvajalce vozil je sprožil emisijski škandal, ki so ga pred letom dni zakuhali pri Volkswagnu. Prirejanje emisij je jasno pokazalo na to, da moderni dizli niso tako čisti, kot so trdili. Neodvisni raziskovalci so odkrili, da vozila številnih proizvajalcev v zrak izpustijo večje količine ogljikovega dioksida, kot je to dovoljeno. Regulatorji Evropske unije bodo znova pregledali testne procedure.
Stephanie Brinley, analitičarka pri IHS Automotive, pravi, da bodo zakonodajne spremembe ključno vplivale na prihodnost dizlov na evropskem trgu. "Če bodo izidi testov pokazali, da dizli niso tako čisti, kot mislimo, bodo vlade po Evropi ukrepale in še dodatno zaostrile zakonodajo, to pa bo imelo velik vpliv na razvoj, proizvodnjo, prodajo in ceno dizelskih vozil."
Pri Toyoti že črtali dizla iz svojega aduta C-HR
"Vprašanje o dominantnosti dizlov v Evropi je že dolgo tema številka ena," pravi šef prodaje in marketinga pri BMW AG Ian Robertson in opominja, da na nekaterih trgih prodaja dizlov znaša kar 90 odstotkov.
"Mi smo zelo prilagodljivi," je v Parizu dejal Robertson in dodal, da se ne obremenjujejo s tem, ali se bo trg spremenil, saj: "Imamo vse vrste motorjev in proizvodnjo, ki omogoča takojšnje prilagoditve.“
Pri Toyoti bodo tudi pri nas kmalu začeli prodajati enega svojih najpomembnejših in težko pričakovanih modelov, križanca C-HR. Čeprav je bilo sprva najavljeno, da bo na voljo tudi v 1,5-litrski dizelski trivaljni različici, je v Parizu odmevala novica, da dizla v Evropi sploh ne bo. Tako bo na prodaj v bencinski in hibridni različici.
Iz Toyote so sporočili, da so njihova prihodnost hibridi, saj se je kar dve tretjini kupcev modela C-HR, ki so se odločili vozilo naročiti v predprodaji, odločilo za hibridno izvedenko. Toyota v Evropi proda le 25 odstotkov dizlov, medtem ko je celotni trg dizlov v Evropi 50-odstoten.

Električni avtomobili napovedujejo zaton dizlov. Več v zadnji oddaji Avtomobilnost.