V Tehniški muzej v Bistri smo se v Avtomobilnosti odpravili, da bi spoznali, kako so pred 100 leti pri nas prodajali avtomobile. Za začetek smo se vrnili še bolj v preteklost.

Izbrskali smo dve zelo zanimivi kopiji iz časopisa Slovenski narod. Prva je iz leta 1898 in takole pravi: “Prvi avtomobil se je včeraj pojavil v Ljubljani in pripravil največjo senzacijo. Paglavci so se kar trumoma podili za njim. Avtomobil je last barona Codellija, kateri se je ž njim pripeljal z Dunaja.”

Kakšen frajer je bil

Baron Anton Codelli je torej z Dunaja pripeljal svoj Benz ‒ prvi avto na ozemlju današnje Slovenije in prvi avto v Ljubljani. Si mislite, kakšen “frajer” je bil takrat le 23-letni baron, in kar nekako samoumevno je, da je že čez pol leta nastal tale zapis:

“Barona Codellija avtomobil je predmet mnogim pritožbam iz občinstva. Vsaka stvar ima svojo mejo in tako tudi naglost, s katero se ta avtomobil podi po najožjih ulicah. Nesreča se sicer, kolikor je nam znano, ni pripetila še nobena, strahu pa je ta avtomobil povzročil že dosti.”

Čeprav je Codellijev avto dosegel največ 24 kilometrov na uro, je bilo začetno obdobje seveda polno strahu, negotovosti, težav z infrastrukturo in neobstoječimi prometnimi predpisi.

Ford pri nas prodajal avtomobile že pred stoletjem

Se je pa novost razmeroma hitro prijela. In tako so že kmalu po prvi svetovni vojni k nam začeli množično prihajati uvoženi avtomobili, registrirane pa so bile tudi prve avtomobilske blagovne znamke.
Pred natanko 100 leti ‒ novembra 1921 ‒ je svojo blagovno znamko v takratni kraljevini SHS registriral tudi ameriški Ford.

In to nas je pripeljalo do tega čudovitega avtomobila. Do časovne kapsule.

Anton Janežič, lastnik forda model A iz leta 1930 nam je razkazal in dovolil, da smo preizkusili starodobnik.

Prišel je iz Kalifornije, bil je ljudski avto, proizvedenih je bilo veliko. Z njim se Janežič vozi vsak teden, veliko vozi tudi na porokah. Kot pravi, je doma v stroki, zato ga je kupil in obnovil. "To je avto za dušo. Z njim uživam. Z njim se čas ustavi," pravi.

Težko je skriti navdušenje ob takšnem doživetju. Vožnja tega avtomobila seveda ni popolnoma nič primerljivega z današnjimi avtomobili. Že sam zvok ob zagonu je poseben. Takšen avto moramo doživeti že zato, da razumemo, kako so razmišljali mojstri inovatorji, ko so razvijali novosti.
Poglejmo samo primer avtomatizacije vozniških procesov. Ne samo, da menjalnik ni sinhroniziran, kar pomeni, da potrebujemo precej občutka za prestavljanje, v njem voznik prevzame celo vlogo motorne elektronike.

Začetki so bili zelo drugačni

"Imamo kar nekaj funkcij, ki jih v običajnih avtih ni. Vžgemo ga na noge. Današnji tudi nimajo dodajanja predvžiga. Ko avto vžigamo, damo predvžig nazaj, dodajamo čok, z dodajanjem elektrike spravimo avto v pogon," delovanje razloži lastnik forda model A in doda: "Armaturna plošča je preprosta. Ima tudi klimo, popolnoma naravno. Poseben je tudi zvok troblje."

Odveč je zapisati, da ford model A nima sodobnih asistenčnih sistemov, modernih zavor in vzmetenja. Takrat so že varnostne utripalke predstavljale nadgradnjo.

"Danes morajo zaradi tehničnega pregleda in homologacije imeti avtomobili smerokaze. Včasih si smer nakazal s hupanjem ali roko. Tudi po hribu navzdol je treba biti pripravljen potegniti ročno zavoro, zavore so šibka točka," pravi Janežič.

To niti ni avtomobilska romantika. To je doživetje zlate avtomobilske prazgodovine, ki je tlakovala pot tehničnemu napredku.

V legendarnem modelu A je le električni tokokrog s 6V napetostjo, danes pa ta vrsta energije poganja vozila na tisoče kilometrov daleč.
In dodajmo napredek na področju varnosti. Več kot stoletje napredka na področju varnosti. Danes so vozniku na voljo izjemni asistenčni sistemi, ki ga lahko rešijo ob nepazljivosti, ali pa del vožnje opravijo celo namesto njega. Avtonomna vožnja prihaja z velikimi koraki.

Kdo ve, kaj bo prineslo naslednje stoletje. In kdo ve, kaj bo, tako kot smo mi tale stari časopis, novinar gledalcem Avtomobilnosti serviral leta 2121?