To je bil za današnje pojme sicer nenavaden trikolesnik, ki pa mu avtomobilska zgodovina priznava vlogo začetnika vseh današnjih avtomobilov. Kljub temu, da je moral Benz na uradno izdajo patenta številka DRP 37.435 počakati do 2. novembra 1886, je namreč s svojo vlogo prehitel rojaka Gottlieba Daimlerja, ki je istega leta patentiral štirikolesno motorizirano kočijo.

Carl Benz je za pogon svojega vozila uporabil štiritaktni bencinski enovaljnik, ki ga je izdelal in prvič preizkusil že leta 1879. Motor je zmogel za današnje pojme skromnih 0,55 kilovata (0,75 KM), kar pa je bilo dovolj za pogon dvosedežnega trikolesnika, ki je dosegal hitrosti do 16 kilometrov na uro. Še šibkejši je bil Daimlerjev motor vgrajen v motorizirano kočijo, ki je zmogel le 0,37 kilovatov. Kljub temu, da se je moral Daimler zadovoljiti z drugim mestom v avtomobilski zgodovini, pa je motor za pogon štirikolesnika, uspešno preizkusil že prej na dvokolesniku in 3. aprila 1885 tudi oddal vlogo za patent predhodnika sodobnih motociklov.

Ne glede na datume in birokracijo, sta danes oba nemška pionirja na področju avtomobilizma jasno zapisana v zgodovino, za njuno dediščino pa skrbno skrbijo v koncernu Daimler AG, ki nadaljuje tradicijo podjetij obeh izumiteljev.