Če bo sprejet novi predlog sprememb zakona o medijih, bodo morale radijske in televizijske postaje obvezno predvajati 20 odstotkov slovenske glasbe (po novem predlogu bo morala biti vsaj polovica dnevne kvote slovenske glasbe predvajana med 6. in 22. uro). In upoštevati, da mora biti vsaka četrta skladba stara največ dve leti, vsako osmo pa morajo izvajati slovenski glasbeniki, ki niso starejši od 25 let.

In če sodimo po starosti izvajalcev, so med najbolj izstopajočimi ta hip zmagovalci različnih natečajev: Hulahoop, Fed Horses in Antioksidanti so pretekli zmagovalci natečaja Šou Rock, StillOut so zadnji zmagovalci Špil lige in Alice Blue zmagovalci CityCentra 2012. Pet zgodb in pet pogledov na predpostavko o starostni meji.

"Take omejitve so vedno težavne, predvsem pa se navadno na koncu izkaže, da bolj kot je sistem kompliciran, lažje ga je izrabljati. Najbolje bi bilo take stvari pustiti v presojo zdravi pameti. Za mladega izvajalca pa bi moral preprosto šteti glasbenik oziroma skupina, ki ni dolgo na sceni, ker je težko določiti, pri kateri starosti se nekdo resneje začne ukvarjati z glasbo. Nekdo pri dvajsetih lahko že redno koncertira, medtem ko drugi pri petindvajsetih projekt šele začenja," je za MMC dejal bobnar skupine Hulahoop Anže Burja.

Starostna opredelitev je lahko dvorezni meč in s tem se strinja tudi kitarist mlade skupine Fed Horses Jure Mihevc: "Zdi se mi, da je prav, da se podpira nova in kvalitetna glasba, to pa težko opredelimo s starostno omejitvijo. Poti razvoja posameznega umetnika so različna in nekatera opazimo prej, druga pozneje. Ni pomembno torej, kdaj komu uspe nekaj izjemnega, pomembno je, da takrat, ko se to zgodi, kot družba to opazimo in ga seveda temu primerno podpremo."

Najpomembnejša je tako glasba, in ne omejitev. "Po radijiskih postajah bi se morale vrteti dobre pesmi, ne glede na to, koliko je star izvajalec, ki jo izvaja. Če pesmi ne bodo dobre, se ne bo nič spremenilo. Glasbena scena bo ostala v enakem položaju, kot je," pa je dejal kitarist skupine Antioksidanti Andraž Žvokelj. "Definitivno se meje ne da kar tako določiti, če pa že, je zagotovo prenizka," so dodali člani skupine StillOut.

A vsaka omejitev zahteva svoje nadzornike. "Zdi se mi, da je ideja že v osnovi zgrešena, ker je nemogoče preverjati dejansko starost izvajalcev. Ali mislijo mogoče s tem namenom spet ustanoviti nekakšno komisijo, ki bo preverjala, ali so vsi res stari toliko, kot so? Starost ne bi smela predstavljat nekakšnega 'hendikepa'," je prepričan kitarist skupine Alice Blue Žiga Mravlje.

Pet različnih skupin, a podobne zgodbe
Kozmočud, Paritveni ples, Dripping Magic, Sorry Baby, Gozdna vila - vsi omenjeni naslovi so sestavni del prvenca kamniške zasedbe Hulahoop, ki so na njihovem prvencu Best Of, izdanem letos. Popfank zasedba, ki jo sestavljajo Eva Traven, Monika Klobučar, Marko Klobučar in Burja, so nase opozorili leta 2013 z zmago na natečaju Šou Rock, lani so osvojili prvo mesto v Banjaluki na festivalu neuveljavljenih skupin Jelen Demofest v konkurenci 35 izvajalcev.

Pri začetnem prebijanju na radijske postaje so jima pri prvih dveh singlih (Paritveni ples in Kozmočud) pomagali na njihovi založbi. Aktualni singel Gozdna vila pa so s podatki o skupini in z vsem materialom za obveščanje javnosti razposlali na vsaj 70 različnih naslovov, pripovedujejo Hulahoop. "Veseli smo bili vsakega odgovora, celo negativnega, saj smo vsaj dobili občutek, da je nekdo stvar poslušal in se odločil, ali bi si skladba zaslužila priložnost ali ne. Navadno odgovora na žalost ni. Tisti pa, ki so skladbo uvrstili v program, ga navadno vrtijo pogosto in je na različnih radijskih lestvicah," je povedal v imenu skupine Burja.

Hands, Down in Sobe - omenjeni naslovi so singli zasedbe Fed Horses, ki ima svojo matično bazo postavljeno v Logatcu. Skupina, katere osrednje jedro sestavljata Jure in Urša Mihevc, je zmagovalka natečaja Šou Rock leta 2014. Tudi oni so na začetku svojo glasbo pošiljali na različne naslove sami, toda kmalu ugotovili, da to ni pravi način. Ker niso imeli drugih poznanstev, so se prijavili na natečaj. "Imeli smo izredno srečo, da smo že v prvem poizkusu zmagali. Takrat nas je urednik radia sam poklical in nas prosil za našo glasbo. Pozitivni odzivi so se tako hitro manifestirali celo veliko hitreje, kot smo sprva predvidevali," je za MMC dejal Mihevc.

Umol in Freya sta v tem hipu najbolj izpostavljeni skladbi aktualnih zmagovalcev Špil lige StillOut. Aleks Lovrič Petrič, Gaj Bostič, Tommy Lee Zanutto in Jan Fande so se pošiljanja svojih skladb lotili podobno kot naši drugi sogovorniki. Poslali so več kot sto elektronskih sporočil, a razen izjem ni bilo večjega odziva. Zato se obračajo na splet. "Verjetno se odnosi radijskih postaj do slovenskih avtorjev ne bodo spremenili. Še vedno bo slovenska glasba ponoči, ko večina spi," so prepričani v skupini StillOut.

Get Somewhere, Hot Air, This Moment, Mending Fances - to so najbolj izstopajoče skladbe mariborskih pankrokerjev Alice Blue. Pot skupine se je začela leta 2012, ko so svoj debi doživeli na natečaju CityCentra in s pomočjo glasov občinstva postali CityBand 2012. Za promocijo svojega prvega singla so najeli predstavnico za stike z javnostjo. "Je pa res, da je bilo glede na povratne informacije, ki smo jih prejeli od predstavnice za stike z javnostjo, potrebnega precej dela, da se je odzvalo vsaj nekaj manjših radijskih postaj ter spletnih portalov," je opozoril Mravlje. Danes Laura Pašek, Rene Petrovič, Matej Plesnik, Domen Škrlec in Mravlje končujejo drugi studijski album.

Spet sami, 27. april, V kleti Evrope - to so singli mlade skupine indie rokenrola iz Ajdovščine Antioksidanti, ki so letošnji zmagovalci Šou rocka. Erik Jež, Grega Marc, Darjan Brus, Gal Furlan in Žvokelj so svoj prvi singel so poslali vsem radijskim postajam po Sloveniji. "Imeli smo več kot deset intervjujev in predstavitev albuma po njegovi izdaji. Odzvali so se v veliki večini nacionalni ter lokalni radii. Od komercialnih radiev v veliki večini nismo dobili odgovorov," je dejal Žvokelj in dodal, da se na radijske postaje obračajo z željo, da bi njihovo glasbo slišali ljudje, ki jih še ne poznajo.

Mediji: prvi in tudi zadnji cilj?
Stopiti v stik z mediji je za mlade izvajalce zahtevna naloga. Predvsem za tiste, ki predstavljajo svoje prve avtorske izdelke, saj pred tem praktično nimajo nečesa, s čimer bi se lahko predstavili. Zato je toliko večja pozornost mladih skupin usmerjena v koncerte, ki so še vedno najlažji način za navezavo stikov.

"Pri koncertnih organizatorjih se vse skupaj vrti v začaranem krogu. Oni želijo glasbenega izvajalca, ki bi jim pripeljal čim več občinstva, kar pa je za mlade izvajalce - razumljivo - težko, saj nimajo velikega zaledja oboževalcev, ki bi jim sledili po koncertih. Pred krizo je bilo veliko več denarja na voljo, pa tudi organizatorji so si upali pripeljati kakšno manj zveneče ime, kljub morebitni izgubi, saj so vedeli, da bodo z naslednjim koncertom to lažje pokrili kot zdaj," opozarja Burja.

S tem se strinja tudi Žvokelj. Ta Priznava, da imajo z Antioksidanti zelo pozitivne izkušnje s tiskanimi mediji in resnimi radijskimi uredniki: "Z organizatorji koncertov je pa drugače. Tisti, ki nas poznajo, nas kličejo in vabijo na koncerte, drugi pa na dogodek raje povabijo lokalne skupine, ki imajo v tistem kraju večjo bazo oboževalcev. Na nepoznanih teritorijih večina bendov naleti na ignoranco ali odgovor, da imajo program že zaseden. Zato se tudi sami odločamo za organizacijo koncertov in s sodelovanjem z drugimi skupinami nastopamo po različnih krajih."

Kitarist skupine Alice Blue, ki imajo tudi že nekaj izkušenj z nastopanjem v tujini, priznava, da se nihče v Sloveniji ne zanima pretirano za manjše glasbene skupine. Samo letos so poslali številna elektronska sporočila za gostovanje na festivalih, prejeli pa so manj kot pet odgovorov. "Zdi se, kot da imajo organizatorji najraje 'ustaljene' slovenske glasbene skupine, saj te prinašajo 'ziher' zaslužek. Drugo pa je nepomembno," meni Mravlje.

Še najbolj so do mlajših skupin odprte nacionalne radijske postaje, medtem ko je drugačna slika pri komercialnih postajah. "Gre pač za profit in v tem primeru je treba gledati na program tako, da bo pritegnil največ poslušalcev. To pa naredijo večinoma tuji, preverjeni in z namenom sproducirani hiti," se zaveda Mravlje.

Obratno sorazmerje med vložki in izkupički
Denar od kolektivnih organizacij, kot sta SAZAS in IPF, za mlade izvajalce ne pomeni skoraj nič na začetku kariere. "O zneskih vam težko odgovorimo, ker smo na radiu šele dobro leto, obračuni pa se odvijajo razmeroma počasi. Premalo informacij, da bi lahko kar koli sklepali," je dejal Mihevc.

"Od društva SAZAS je vsak član benda v zadnjih letih dobil nekaj denarja, vendar pa točnega podatka niti ne vemo, saj vsak sodeluje še pri katerem projektu, zaradi katerega dobi izplačilo. Zagotovo pa je to zelo minimalen znesek, ki nam ni pomagal, prav tako nanj ne moremo gledati kot zaslužek," poudarja Burja.

Podobno kot Hulahoop so tudi Antioksidanti šele letos izdali svoj prvenec. "Denarja in volje je bilo vloženega ogromno. Že sama vrednost opreme je blizu 10.000 evrov, vrača pa se počasi. V večini bandi več vložijo, kot na koncu dobijo ven," je dejal Žvokelj. Njegov stanovski kolega iz skupine Alice Blue o zneskih ni želel govoriti, je pa priznal, da so smešno nizki. "Največ skupini povrnejo nastopi, denar od predvajanja pa predstavlja mogoče nekaj odstotkov tega, kar smo vložili," je dodal Mravlje.

Hkrati bobnar zasedbe Hulahoop priznava, da razmerje med vloženimi sredstvi v glasbo in v povrnjenimi od organizacij ni spodbudno: "Kar zaslužimo od koncertov in prodaje albumov ter majic, ostane v bendu in se porabi za nove projekte ter za potne stroške, povezane s koncerti ali intervjuji. Glasbo torej dojemamo kot hobi in nikakor ne kot vir zaslužka, s katerim bi lahko preživeli."

Kvote so del rešitve in težav
Kvote so začaran krog, v katerega so vpleteni glasbeni uredniki, glasbeniki in z vsemi predlogi sprememb ministrstvo za kulturo. "Kvote najverjetneje niso najprimernejša rešitev. Že v trenutnem sistemu so bile zlorabljene in si večino slovenske glasbe na radiih slišal v nočnem času - izjema so nacionalne radijske postaje," poudarja Burja. Član zasedbe Hulahoop vidi rešitev v zagotavljanju kompetentnih in razgledanih glasbenih urednikov na vseh radijskih postajah. Takšnih, ki bi znali prepoznati kakovost v raznolikih žanrih in ne bi spremljal le trenutnih hitov na največjih svetovnih lestvicah.

"Prav tako bi za slovensko glasbo največ naredili s kančkom več samospoštovanja in ponosa do slovenske glasbe in zavedanjem, da z vrtenjem te spodbujamo tako svojo kulturo, kakovost glasbe in številčnost," je dodal Burja. "Ob spremljanju vseh debat na omenjeno temo me je še najbolj prepričala ideja o nagrajevanju namesto zamejevanju. Ne vidim razloga, zakaj ne bi raje začeli nagrajevati tiste radijske postaje, ki se trudijo podpirati in odkrivati novo glasbo, namesto da jim jo vsiljujemo," je sklenil Mihevc.

Težava je tudi v vrednotenju nove glasbe. "Nova glasba se ne ceni več. Tudi obiskovalci koncertov hočejo od glasbenikov, da igrajo znane skladbe. Jaz podpiram kvote, saj je dobre slovenske glasbe dovolj, da bi zapolnila velik del dnevnega programa. Pesmim bi morali dati priložnost in radii bi morali vzgajati in obveščati o novih glasbenih delih, predvsem pa slovenskih izvajalcev," je še dodal Žvokelj.

Mladi glasbeniki so tako v vse prej kot zavidljivem položaju. "Kvote so kot rešilni pas brez vrvi. Rešitev je v sodelovanju in podpiranju kreativne glasbene mladine, da ustvari dobro muziko, ki jo bodo želeli vrteti. Trenutno je potlačena do konca," so prepričani člani skupine StillOut.

A izmed vseh ustvarjalcev si še najmanj peska v oči mečejo prav mladi. "Slovenska glasba je v težavah, ker so težave v glavah Slovencev. Dokler bomo razmišljali kot majhen narod, brez kakršnega koli ponosa in zavesti, bo tudi naša glasba v težavah. Takšni zakoni so samo reševanje posledic in ne odpravljajo problema v osnovi. Dokler bodo slovenske skupine 'zanič', ker jih tako označujejo Slovenci in ne hodijo na njihove koncerte, tako dolgo bo slovenska glasba v težavah - zakon gor ali dol," je na koncu sklenil Mravlje.

Zmagovalci natečajev - opaženi tako pri strokovnjakih kot v širši javnosti - predstavljajo le majhen del ustvarjalcev, ki so prav tako vključeni v nove predloge sprememb. S kvotami ali brez jih večina gleda onkraj slovenskega ozemlja.

O kakovosti pa lahko presodite sami.