Kdo bi želel prespati na Brezovici pri Ljubljani, je prvo vprašanje, ki mi pade na misel ob ogledu privlačno oblikovanih hotelskih sob, ki sicer v sebi nosijo pridih podeželskosti z masivnim lesom, starim mlinom za mletje pšenice, s šopki poljskega cvetja ob postelji in opečnatimi konstrukcijami, tako zelo tipičnimi za to območje?

"To je dobro znana gostilna," pravi Petra Božič iz studia Poke, podpisanega pod zasnovo notranjega interierja, in nadaljuje, da gostje, ki imajo opravke v Ljubljani, postojijo tu za dva ali tri dni. "Treba je vedeti, da je Brezovica deset minut vožnje od Ljubljane. Nam se morda to zdi grozno, a nekateri turisti prespijo v Domžalah, ko pridejo na ogled prestolnice, saj so vajeni na večje razdalje kot mi."

Nekdaj furmanska gostilna, ki je bila na tej lokaciji že pred letom 1848, je dobila ime po dogodku, ki je napovedoval gradnjo bližnje železnice, zaradi česar naj bi takratni gospodar izjavil: "No, zdaj bo pa treba kopati." Kar se ni nikoli zgodilo, se je pa gostilne oprijelo ime Pr' Kopač.

Z današnjim širjenjem zmogljivosti so lastniki nekdanja gospodarska poslopja preuredili v slaščičarno in zdaj tudi v hotel s 14 sobami. Rdeča nit – slovenska podeželska tradicija.

"Ko smo pristopili k projektu, je bil ta tlorisno že zasnovan (op. a. arhitekt Boštjan Češarek), pri notranjem oblikovanju pa smo želeli mešati tradicijo s sodobnostjo," nadaljuje Petra.

Tako je pod iz masivnega hrasta, v predelu recepcije pa je uporabljen tradicionalni kamen z Brezovice, ki je uporabljen tudi v gostilni.

Tipična okna za to območje – odprtine, zadelane z opečnatimi zidaki z vmesnimi nišami, tvorijo estetsko noto hotela, kot ostanek preprostega elementa vernakularne arhitekture.

Petra Božič in Tanja Grujičić sta ta element razpotegnili po celotnem prostoru, od hodnikov do samih sob.

Tako sta na stopnišču na novo postavili opečnato steno z zidaki v formaciji, ki sledi elementu na pročelju objekta. Podoben element se pojavi tudi v kopalnicah.

"V objektu je bilo veliko tramov in starih kosov pohištva, ki sva jih uporabili, npr. star voz na stopnišču ali pa tramove, iz katerih smo izdelali nočne omarice, ogledala ter polkna med kopalnico in spalnico."

Stare tramove so ponekod predelali v hrbtišče za posteljo ali za odlagalno površino na steni. V kopalnici je oblikovana rustikalna lestev za odlaganje brisač, naslonjena na keramične ploščice v obliki ribje kosti.

Tudi nočna omarica ob postelji je izdelana iz starega hloda. "Vse pohištvo je narejeno po meri, prav nič nismo kupili, razen svetil," doda Petra.

Kljub temu pa so v ta nekaj več kot 500 kvadratnih metrov velik objekt vnesli razgibanost in izvirnost: tri sobe so v bolj tradicionalnem slogu, šest v eklektičnem, preostale pa so nekoliko sodobnejše.