Korošec, ki trenutno živi v Mariboru, je po izobrazbi kemik, na profilu na Instagramu pa ima že več kot 16.000 sledilcev – zaradi svojih fotografij, katerih pravilo je le eno: na njih je sam v družbi svojih sobnih rastlin. V pogovoru za MMC je nekdanji voditelj oddaje Infodrom na TV Slovenija še dejal, da ga posebej navdihujejo pileje, in kot samouk razkril, katere napake ljudje največkrat delajo pri skrbi za svoje rastline.

Sredi Maribora imate svojo zeleno džunglo. Imate že okoli 70 rastlin, so vse v enem prostoru?
Ta moja "džungla" je nastala v zadnjih dveh letih in šteje okoli 70 rastlin. Ko nastanejo podmladki, jih načeloma razdelim med kolege in znance. Večinoma so rastline skoncentrirane v enem prostoru, saj živim v staromeščanski hiši z zelo visokimi stropi. Rastline so tam, kjer je največ svetlobe. Zdaj jih imam nekaj tudi že po hodnikih, saj mi počasi zmanjkuje prostora.

Kje dobite te rastline?
Zelo različno – od večjih vrtnih centrov do cvetličarn, nekaj sem jih dobil v dar. Sploh tiste, ki nosijo s seboj neko zgodbo, se mi zdijo zanimive. Večinoma pa sem jih kupil na poti, ko sem potoval.

Vse sprejmete v dar ali obdržite le tiste, ki res spadajo v vaš prostor?
Hm ... Načeloma sprejmem vse, ali jih dejansko umestim v stanovanje, pa je druga stvar. Nimam nekih pravil – obdržim tisto, ki mi je všeč. Med vsemi je samo ena, ki je bila cvetoča, pa še to sem oddal naprej. Imam samo necvetoče rastline.

Zakaj?
Ker težim k temu, da je rastlina lepa 365 dni v letu in ne samo v času cvetenja. Cvetoče rastline so običajno markantne le v času cvetenja, sicer pa so bolj klavrne. Vem, da se marsikdo s tem ne strinja, a sam menim tako. Sicer je pa res, da tudi rastline, ki jih načeloma gojimo kot necvetoče, imajo cvet, ki pa ni zelo opazen.

Imate med temi 70 rastlinami svojo "ljubico", svojo najljubšo?
Zadnje leto veliko energije usmerjam v pileje, ki so po mojem mnenju ene najbolj fotogeničnih rastlin. S pilejo se največ ukvarjam, glede na to, da sem jo zelo težko dobil, mi je tudi najbolj fascinantna. Je pa tudi pri rastlinah podobno kot pri otrocih – če jih imaš več, je nemogoče povedati, kateri ti je najljubši. Vsaka mi je na svoj način ljuba, zato jo tudi imam. So mi pa med najljubšimi Ficus lyrata, Monstera sp., Pilea sp. in Begonia maculata.

Na Instagramu objavljate tudi različne nasvete – kako je treba rastline zalivati, katere gredo skupaj, od kod naj pada nanje svetloba. Ste se do teh modrosti dokopali sami ali ste prebrali veliko strokovne literature?
Večino stvari sem prebral oziroma, da rečem drugače, praksa in literatura sta šli vzajemno z roko v roki. Hitro sem ugotovil, da v knjigah pogosto piše črno-belo, v praksi pa se večkrat izkaže ravno obratno. V knjigi na primer piše, da rastlina potrebuje polsenčno lego, medtem ko v praksi ugotoviš, da prenese tudi sonce. Večino informacij sem tako črpal iz prakse – in še jih črpam.

Nekateri sami rečejo: "Joj, samo rože mi ne podariti, ne bo dolgo živela. Pri meni še kaktus umre." Obstaja neke vrste talent za rože ali gre pri tem bolj za razmere, v katere postavimo rastlino?
Pri rastlinah je tako kot pri modi – nekdo ima slog za oblačenje, drugi ga pač nima. Tisti, ki imajo lepe rastline, se verjetno tudi več ukvarjajo z njimi. A rože načeloma niso zahtevne – potrebujejo le pravo mero zalivanja in pravo mero svetlobe. Če jim zagotovite samo to dvoje, je že zelo visoka verjetnost, da vam uspe. Ljudje pogosto delajo napako, da dajo rastlino, ki ni za na sonce, na sonce, in obratno. Druga glavna napaka je, da rastline 14 dni ne zalijejo, nato pa ji naenkrat zlijejo liter vode in jo utopijo.

Se z rastlinami tudi pogovarjate, jim morda pojete, kot pravi stara vraža? Imate za vsako rastlino svoj "režim"?
Glede na to, da sem po izobrazbi naravoslovec oziroma kemik, v predvajanje glasbe oziroma pogovarjanje z rastlinami preprosto ne verjamem. Sploh jim ne namenim veliko časa. Sem precej mačehovski, če lahko to rečem, oziroma svoje rastline negujem zelo spontano. Nimam niti podrobnega načrtovanja glede zalivanja ali gnojenja. Ko vidim, da so izsušene, jih zalijem, občasno pobrišem prah z njih. Cyperus [ostrica, t. i. papirus] je morda poseben, saj gre za močvirno rastlino, ki ima rada zelo veliko vode, vsaj tretjino lonca mora biti v vodi.

Poudarjate velik pomen okrasnih loncev. Kakšna so pravila pri njihovem izboru – barve, oblika, velikost ...?
Težko rečem. V družini imam arhitekta, ki lahko s strokovnega vidika podpre – ali pa ne – neko moje mišljenje. Jaz pa izhajam zgolj iz tega, kaj mi je všeč. Lonec da rastlini brez dvoma piko na i. V svojem stanovanju občasno zamenjam lonce in rastline, da vidim, kateri sodijo skupaj in kateri nikakor ne. Lonce jemljem kot del pohištva. Pri meni prevladujejo lonci bele barve, med 80 in 90 odstotki jih je, nekaj malega je pozlačenih in marmornatih ter za odtenek črnih. Rastlina je glavna, je tista, ki mora biti privlačna, lonec je le dodatek.

S svojimi objavami na Instagramu ste zelo uspešni. Zakaj ste sploh začeli objavljati fotografije – je bilo to spontano ali ste imeli dodelan načrt in cilje, ki jih želite doseči?
Ko sem si začel opremljati stanovanje in ga polniti z rastlinami, so se objave zgodile spontano. Že leta nazaj sem zmagal na nekem botaničnem tekmovanju, a takrat so bile pomembnejše druge stvari in z rastlinami se nisem toliko ukvarjal. Zdaj pa sem očitno dozorel in rastline so v mojem življenju spet prišle na plan. Sproti sem objavljal fotografije in vse bolj opažal, da so ljudem zanimive. Poleg tega si veliko ljudi želi okusno opremiti stanovanje, a nimajo znanja, in če sem jih s kakšno svojo objavo navdihnil ali jim pomagal, je moj namen dosežen. Ni bil pa to neki dodelan plan. Pred pol leta sem objavil prvo fotografijo, zdaj pa res načrtujem neki večji projekt. Za zdaj ostajam v okvirjih Instagrama, na nekem portalu objavljam tudi spletne videe. Želja pa je, da bi imel nekoč v prihodnosti svojo oddajo na to temo.

Nič čudnega, saj ste delali tudi v medijih. Pred leti ste bili del jutranjega programa TV Slovenija, kajne?
Da, pet leti sem delal na TV Slovenija – prva tri leta sem bil vremenar v oddaji Dobro jutro, kjer sem imel tudi vklope v živo z Marijo Merljak, nato pa sem bil dve leti voditelj oddaje Infodrom. Na trenutke pogrešam to obdobje. Zdi se mi, da bi bila oddaja o teh temah zanimiva. Rastline zanimajo veliko ljudi, a sam si jih želim predstaviti na sodoben način, poudariti tudi "stylish" vidik. To danes manjka. Neka znana vrtnarka je nekoč omenila, da je težava, ker smo imeli pri nas generacijski izpad vrtnarstva. Naši starši pripadajo generaciji in času, ko je bilo moderno vse kupiti – niso imeli vrtička, niso imeli sobnih rastlin. Mi pa smo znova generacija, ki se gre urbano vrtičkanje, želimo imeti rastline v svojih domovih.

Očitno zanimanje je. Vi imate že 15.000 sledilcev na Instagramu.
Da, pravzaprav sem nedavno presegel mejo 16.000. Smo prava skupnost, prav prek rastlin sem spoznal več ljudi z enakim konjičkom tudi v tujini. Glavni motiv je bila stran na Instagramu Boys with Plants – gre za mednarodno stran, ki ima že skoraj 80.000 sledilcev in na kateri se objavljajo fotografije moških z rastlinami. Njen avtor je Avstralec. Stran je objavila že več kot deset mojih fotografij. Ugotovili so, da je zanimanje za fotografije moških z rastlinami tako veliko, da bodo jeseni izdali knjigo, v kateri bodo tudi moje fotografije. Sem edini Slovenec s tem dosežkom.

Gre pa vsak med nami, ki objavlja tovrstne fotografije, svojo pot. Pri meni prevladujejo sobne rastline, britanski kolega se ukvarja z biodinamičnim kmetovanjem in ima poudarek na enoletnih cvetočih rastlinah, kolega iz Münchna daje na fotografijah bolj poudarek celotnemu dekorju v stanovanju. Vsak prepozna tisto, v čemer je najboljši, in pri tem vztraja.

Glede na povedano bi lahko sklepali, da vrtičkanje in skrb za rože ostajata v glavah ljudi ženska domena, zato ste moški takšni "fenomeni"?
Seveda. Zelo sem proti temu, da nekdo reče "to je pa moška stvar" ali to je pa "žensko vino". Vsi izhajamo iz narave.