V središču Ljubljane se samo še do sobote predstavlja 40 oblikovalcev z vsega sveta. Foto: Katja Štok
V središču Ljubljane se samo še do sobote predstavlja 40 oblikovalcev z vsega sveta. Foto: Katja Štok

Težava ali izziv bi se lahko spraševali ob letošnjem dogodku BIG Design Ljubljana, ki nosi novo ime – predtem se je imenoval Teden oblikovanja, v prvotni različici pa Mesec oblikovanja.

Gre za edinstven dogodek v Sloveniji in tudi širše v regiji, ki ga več kot dvajset let organizira Zavod Big z namenom predstavitve ter nagraditve oblikovalskih in arhitekturnih dosežkov tako v Sloveniji kot v 21 državah jugovzhodne Evrope. Ustanovitelj in direktor Zavoda Big Zmago Novak bi verjetno izbral besedo izziv, glede na to, da je v različici 2024 dogodek usmerjen svetovno.

Zmago Novak želi platformo BIG SEE popeljati na svetovno raven. Foto: Katja Štok
Zmago Novak želi platformo BIG SEE popeljati na svetovno raven. Foto: Katja Štok

"Letos imamo tudi nagrajence iz Južne Koreje, Vietnama, Japonske, ZDA, Argentine, Čila, Senegala, Južne Afrike. Dobro arhitekturo in oblikovanje raziskujemo svetovno," razlaga.

Toda zakaj bi ustvarjalce iz naštetih držav sploh zanimal splošno gledano neki manjši dogodek v še manjši državi? S čim so jih prepričali? "Ne prepričujemo, najdemo kakovostna dela in ustvarjalce povabimo k prijavi. Če se prijavijo, to pomeni, da očitno vidijo interes."

Za podelitev nagrad big design v obliki rožnatih kock iz kartona se je letos prijavilo 162 projektov iz 37 držav.

Foto: Katja Štok
Foto: Katja Štok

Big Design Ljubljana v prestolnico prinaša tudi nekatera zanimiva imena, kot je Florian Seidl – oblikovalec v Lavazzi, ali pa italijanskega oblikovalca Antonia Aricòja, ki je za Mulino Bianco (verjetno vam je znamka znana z vrečke za piškote) oblikoval kafetjero La Muttina.

A bolj kot nagrade, ki jih podeljujejo tudi za izstopajoči interier, oblikovalsko okuševalnico in konference, ki nagovarjajo pereče teme v oblikovanju, Novak poudari predstavitev oblikovalcev na ulicah Ljubljane, kar poteka že tretje leto.

Razstavljavcev je letos 40, dvakrat več kot lani, ki v razstavnih hišicah, razporejenih od Gornjega trga prek Stritarjeve ulice do Prešernovega trga in vse do Centra Rog na Trubarjevi ulici predstavljajo svoje delo. "Na ulice Ljubljane želimo pripeljati oblikovanje za tiste, ki nimajo pojma o oblikovanju," pravi Zmago Novak, ki poudari, da je cilj festivala predvsem ta, da postane Ljubljana "oblikovalska destinacija 365 dni na leto".

V četrtek so tako v mestni hiši podelili nagrade big see za najboljše slovensko oblikovanje, za javni in zasebni interier ter za perspektivne oblikovalce in arhitekte.

Razstavne hišice so razporejene od Gornjega trga prek Stritarjeve ulice do Prešernovega trga in vse do Centra Rog na Trubarjevi. Foto: Katja Štok
Razstavne hišice so razporejene od Gornjega trga prek Stritarjeve ulice do Prešernovega trga in vse do Centra Rog na Trubarjevi. Foto: Katja Štok

Kristina Desman, predsednica žirij za podelitev nagrad za interierje, je pojasnila, da so jih letos podelili manj kot lani, in sicer pet (dva v kategoriji zasebnega interierja in tri v kategoriji javni interier).

Komisija je med drugim opazila, da se interier v Sloveniji spreminja, saj postaja barvitejši, razgiban, bolj oblikovan. "Opazili smo tudi različne pristope k interierju od velikih megalomanskih interierjev v tujini do interierjev za starejše, ki veliko več delajo z likovnostjo, scenografskim pristopom do interierjev, ki presegajo sam interierje, in takšne smo tudi nagradili."

In kaj sploh pomeni, da interier presega interier? Desman navede nagrajeni projekt biroja Kabinet01 Bevk Perović arhitektov, ki so oživili del Ljubljane na degradiranem območju v industrijski coni in s tem "postavili smer, v katero se lahko ta del mesta razvija". Ali pa pisarno v Ferantovem vrtu, pod katero so podpisani a2o2 arhitekti, ki so spoštovali kulturno dediščino v Ravnikarjevi soseski Ferantov vrt, ali pa majhno stanovanje v Trnovem (Jagoda studio), ki je vzpostavil prostorsko zanimiv in raznolik interier. Več o nagrajenih interierjih spodaj:

Nagrajenci v kategoriji javnih interierjev:

Studio Kabinet 01, Ljubljana: Bevk Perović arhitekti: Matija Bevk, Vasa J. Perović, Rok Primožič

Obrazložitev komisije: V dolga leta spregledano nekdanje industrijsko območje ljubljanskega Litostroja se zadnja leta počasi naseljujejo novi uporabniki, med njimi tudi različni ustvarjalci. Naročnik prenove, Grafično-oblikovalski studio, je želel v čim večji meri ohraniti industrijski značaj lamelnega segmenta nekdanje mizarske delavnice. Arhitekti, s katerimi tudi sicer sodeluje, so v sredino dvovišinskega industrijskega ambienta dodali betonsko ploščo in s tem volumensko razgibali prostor ter pridobili dodatno etažo. Ohranili in izpostavili so elemente industrijske dediščine, kot so velika steklena stena, členitev in profilacija oken, betonski stropni nosilci ... Omenjene elemente dopolnjuje natančno izbrana oprema, ki ustvari zadržan, a atraktiven interier, ki v industrijsko območje prinaša visoke standarde prenove ter nov življenjski utrip. Foto: Ana Skobe
Obrazložitev komisije: V dolga leta spregledano nekdanje industrijsko območje ljubljanskega Litostroja se zadnja leta počasi naseljujejo novi uporabniki, med njimi tudi različni ustvarjalci. Naročnik prenove, Grafično-oblikovalski studio, je želel v čim večji meri ohraniti industrijski značaj lamelnega segmenta nekdanje mizarske delavnice. Arhitekti, s katerimi tudi sicer sodeluje, so v sredino dvovišinskega industrijskega ambienta dodali betonsko ploščo in s tem volumensko razgibali prostor ter pridobili dodatno etažo. Ohranili in izpostavili so elemente industrijske dediščine, kot so velika steklena stena, členitev in profilacija oken, betonski stropni nosilci ... Omenjene elemente dopolnjuje natančno izbrana oprema, ki ustvari zadržan, a atraktiven interier, ki v industrijsko območje prinaša visoke standarde prenove ter nov življenjski utrip. Foto: Ana Skobe

Pisarna Ferantov vrt, Ljubljana: a2o2 arhitekti: Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič

Obrazložitev komisije: Avtorji so prostore za svoj arhitekturni biro našli v Ravnikarjevi soseski Ferantov vrt, v pritličju javnega, paviljonskega dodatka južnemu nizu stanovanjskih blokov. Lokali, namenjeni mešani javni rabi, so bili skozi čas močno predelani oz. spremenjeni. Avtorji so se prenove lotili na svoj prepoznaven način, in sicer z očiščenjem vseh dodanih plasti, ki so zakrile izvorno strukturo paviljona. Na ta način so odprli enoten prostor, ki s tankočutno dodanimi elementi pohištva, osvetlitve, barve in tekstila zasije z nadgrajenimi arhitekturnimi kvalitetami. V sodelovanju s konservatorsko stroko so tako razvili študijski pristop, ki bi lahko veljal tudi za prenovo ostalih lokalov v tem nizu. Foto: Ana Skobe
Obrazložitev komisije: Avtorji so prostore za svoj arhitekturni biro našli v Ravnikarjevi soseski Ferantov vrt, v pritličju javnega, paviljonskega dodatka južnemu nizu stanovanjskih blokov. Lokali, namenjeni mešani javni rabi, so bili skozi čas močno predelani oz. spremenjeni. Avtorji so se prenove lotili na svoj prepoznaven način, in sicer z očiščenjem vseh dodanih plasti, ki so zakrile izvorno strukturo paviljona. Na ta način so odprli enoten prostor, ki s tankočutno dodanimi elementi pohištva, osvetlitve, barve in tekstila zasije z nadgrajenimi arhitekturnimi kvalitetami. V sodelovanju s konservatorsko stroko so tako razvili študijski pristop, ki bi lahko veljal tudi za prenovo ostalih lokalov v tem nizu. Foto: Ana Skobe

AFTR Bistro, Ljubljana: plusminus30

Obrazložitev komisije: Lokal v središču Ljubljane s prepoznavno prostorsko, kulinarično in družabno identiteto so novi lastniki želeli s čim manj sredstvi in spremembami obstoječega stanja (brez gradbenih posegov, z ohranitvijo tlorisa, po možnosti tudi pohištva ...) preoblikovati v sodoben gostinski prostor. Arhitekti so se na specifičen izziv odzvali tako, da so vsakega od treh sklopov restavracije odeli v monokromno ureditev z izbrano barvo. Enakovredno so obravnavali tako zgodovinske dele interierja (posebno vhodno kljuko, kamnit tlak, okenske okvirje ...) kot tudi inštalacijske elemente prostora (zračnike, cevi ...). S premišljeno osvetlitvijo so ustvarili tri ambiente, ki na različen način delujejo podnevi oz. ponoči. in s tem v zgodovinskem kontekstu vzpostavijo igriv družabni prostor. Foto: Miran Kambič
Obrazložitev komisije: Lokal v središču Ljubljane s prepoznavno prostorsko, kulinarično in družabno identiteto so novi lastniki želeli s čim manj sredstvi in spremembami obstoječega stanja (brez gradbenih posegov, z ohranitvijo tlorisa, po možnosti tudi pohištva ...) preoblikovati v sodoben gostinski prostor. Arhitekti so se na specifičen izziv odzvali tako, da so vsakega od treh sklopov restavracije odeli v monokromno ureditev z izbrano barvo. Enakovredno so obravnavali tako zgodovinske dele interierja (posebno vhodno kljuko, kamnit tlak, okenske okvirje ...) kot tudi inštalacijske elemente prostora (zračnike, cevi ...). S premišljeno osvetlitvijo so ustvarili tri ambiente, ki na različen način delujejo podnevi oz. ponoči. in s tem v zgodovinskem kontekstu vzpostavijo igriv družabni prostor. Foto: Miran Kambič

Nagrajenci v kategoriji zasebnih interierjev;

Majhen Trnovski pristan, Ljubljana: Danaja Jovandič; Jagoda studio

Obrazložitev komisije: Arhitektka na majhni kvadraturi v historičnem objektu vzpostavi prostorsko zanimiv in raznolik interier. Z dvignjenim pohištvenim podestom prostorsko strukturira ambient, ob tem pa ohrani in izpostavi obstoječe dediščinske elemente (npr. poslikan strop in klinker tlak). Ustvarjalka v majhnem interierju s svojim avtorskim pristopom prikaže veščino, ki z drobnimi, a izvirnimi posegi in rešitvami ustvari prijetno in prilagodljivo bivališče. Foto: Miha Godec
Obrazložitev komisije: Arhitektka na majhni kvadraturi v historičnem objektu vzpostavi prostorsko zanimiv in raznolik interier. Z dvignjenim pohištvenim podestom prostorsko strukturira ambient, ob tem pa ohrani in izpostavi obstoječe dediščinske elemente (npr. poslikan strop in klinker tlak). Ustvarjalka v majhnem interierju s svojim avtorskim pristopom prikaže veščino, ki z drobnimi, a izvirnimi posegi in rešitvami ustvari prijetno in prilagodljivo bivališče. Foto: Miha Godec

Hiša z verando, Dob pri Domžalah: Mateja Panter

Obrazložitev komisije: Arhitektka se je prenove lotila s pristopom od urbanizma do žlice. Na parceli je bil obstoječ objekt predviden za rušenje, a je avtorica prepoznala potencial tradicionalne kmečke kašče in jo ohranila pri življenju. Gospodarsko poslopje je preoblikovala v bivalne prostore tako, da ohranjeni značilni elementi še vedno pričajo o svoji preteklosti, a so hkrati povsem sodobni. Z zmanjšanjem kvadrature, preoblikovanjem tlorisa in odpiranjem k svetlobi je arhitektka vzpostavila odprte in svetle bivalne prostore kot okvir za sodoben bivalni interier. Notranjost hiše nadgradijo izbrana umetniška dela in oblikovani ter oblikovalski pohištveni elementi, ki ambientom vdahnejo bogato osebno noto. Foto: Miran Kambič
Obrazložitev komisije: Arhitektka se je prenove lotila s pristopom od urbanizma do žlice. Na parceli je bil obstoječ objekt predviden za rušenje, a je avtorica prepoznala potencial tradicionalne kmečke kašče in jo ohranila pri življenju. Gospodarsko poslopje je preoblikovala v bivalne prostore tako, da ohranjeni značilni elementi še vedno pričajo o svoji preteklosti, a so hkrati povsem sodobni. Z zmanjšanjem kvadrature, preoblikovanjem tlorisa in odpiranjem k svetlobi je arhitektka vzpostavila odprte in svetle bivalne prostore kot okvir za sodoben bivalni interier. Notranjost hiše nadgradijo izbrana umetniška dela in oblikovani ter oblikovalski pohištveni elementi, ki ambientom vdahnejo bogato osebno noto. Foto: Miran Kambič