Modna oblikovalka Maja Ferme se skuša s svojim delom zavzemati za pravice otrok, živali in javnost ozaveščati o pomenu naše kulturne dediščine, ki nas dela kultivirane in človeške. Na povabilo mestne občine Velenje, Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva ter androgoškega društva je v okviru mednarodnega festivala vezilstva in v počastitev 50-letnice Velenja tokrat pripravila posebno modno revijo s predstavitvijo nove kolekcije oblačil, v katero je vpletla ročne vezenine, ki so jih izdelale gospe iz Slovenskega vezilskega krožka Spominčice.

Oblačila so predstavile znane slovenske lepotice: misice Duška Stojič, Mirela Korač, Aida Muratovič, Anamarija Avbelj, Rebeka Pevec in Tadeja Ternar.

Maja Ferme je v pogovoru za MMC razkrila nekaj podrobnosti o omenjenem projektu in modni reviji.

V oblačila ste vpletli vezenine Slovenskega vezilskega krožka Spominčice. Kako se je sploh začelo sodelovanje?
Do tega sodelovanja je prišlo iz več razlogov. Izhajam iz Velenja, moja kreativna pot pa se je začela prav na Velenjskem gradu pred 10 leti z mojo prvo samostojno modno revijo, še v času študija. Prav tako Velenje letos praznuje 50 let, zato sem se odzvala povabilu mestne občine Velenje, Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva ter androgoškega društva, ki so želeli predstaviti v okviru mednarodnega festivala vezilstva in v počastitev 50-letnice Velenja tudi moje delo. Seveda brez glavne pobudnice predsednice Univerze za tretje življenjsko obdobje Marije Vrtačnik in mentorice veziljskega krožka Spominčice Jožice Grobelnik tega dogodka ne bi bilo.

Predvsem pa sem se za to sodelovanje odločila zato, ker se zavedam pomena naše kulturne dediščine, ki nas kultivira in nas dela človeške. Vezilstvo je namreč umetnost ročnega dela, to so mojstrovine, del tradicije, bogate kulturne dediščine, so živa izročila in materializirani izraz ustvarjalnega duha in so vredne spoštovanja sedanjih in bodočih rodov. Dediščino ljudskih tvorin in njeno lepoto pa moramo z obujanji oživljati, dograjevati, posodabljati in posredovati javnosti.

Kako so vezilje ocenile končne izdelke? Jim je bil všeč način, kako ste združili svoje kreacije z njihovimi umetninami?
Vse vezilje so bile navdušene nad tem, kako sem vključila njihove mojstrovine v oblačila. Mnoge so bile tako ganjene, da na koncu ni manjkalo niti solz. Jožica Grobelnik pa je povedala: "Ko sem videla kreacije Maje Ferme, ki je v obleke vključila vezenine članic našega društva, sem bila tako ganjena, da so mi po obrazu tekle solze." Pohvale so deževale tudi s strani gostujočih vezilj iz Francije, Nemčije in drugod. Zame je bil ta dogodek nekaj posebnega, že dolgo nisem bila priča čemu tako pristnemu in srčnemu.

Tudi sicer uporabljate vezenine pri oblikovanju svojih oblačil?
Tokrat sem z vezeninami delala prvič. Že ves čas svojega ustvarjanja pa se trudim ohranjati našo kulturno dediščino in jo prenašati tudi izven slovenskih meja skozi oblačila in nakit, z različnimi tehnikami in zgodbami. Kultura naroda je zame zelo pomembna, prav tako kot umetnost, ki je del kulture in ki daje najbolj kritičen zapis nekega časa za nas in naše zanamce, zato je neprecenljiva.

Oblačila z vezeninami so predstavljale znane slovenske lepotice. Kakšne so bile njihove ocene oblek?
Oblačila so nosile Miss Universe 2009 Mirela Korač, prva spremljevalka Miss Universe 2009 Aida Muratovič, druga spremljevalka Miss Universe 2009 Rebeka Pevec, Miss Universe 2008 Anamarija Avbelj, Miss Slovenije 2007 Tadeja Ternar in prva spremljevalka Miss Slovenije 2007 Duška Stojič. Za vsako izmed njih sem izbrala obleko, ki odraža njo samo in v kateri se dobro počuti.

Pri oblikovanju uporabljam naravne materiale, večinoma svilo, ki so prijazni do okolja in človeka. Prav tako pa je zame pomembno, da so kroji takšni, da dovoljujejo svobodo gibanja in izpostavijo lepoto ženske, tako da so se dekleta na koncu počutila v oblačilih odlično, kar se je videlo tudi na pisti. Dekleta so bila nad oblačili navdušena, po modni reviji pa so stopile še med obiskovalce, ki so jih na koncu komaj spustili domov. (smeh)

Tudi sami obvladate vezenje?
To je posebna tehnika, ki se je je treba učiti precej časa. V tem času sem se sicer precej poglobila v vezenje, saj sem vzorce za vezilje - ples angelov - oblikovala sama, vendar pa veziljstvo prepuščam izkušenim rokam vezilj, jaz pa se še naprej posvečam oblikovanju, umetnosti in vključevanju slovenske kulture v moja oblačila.