Mestece se bržkone nostalgično spominja starih časov. Danes se mu turisti večinoma izognejo, bodisi ker drvijo na priljubljeni sever države, ali pa na jug, na obale. Veliko turistov se odloča za enodnevni ogled iz Bangkoka.

Še pred nekaj stoletji je Ajutaja predstavljala središče družbenega življenja v siamskem kraljestvu. Več sto let je bila prestolnica, iz katere so poveljevali kralji. Ustanovil jo je U Tong, že davnega leta 1350. V tajski nacionalni zavesti še danes sproža občutke ponosa in nekdanje slave. Ajutaja je bila mogočna utrdba, ki so jo več stoletij zaman skušali uničiti sosednji narodi. Po dolgotrajnemu uporu pa je vendarle klonila proti Burmancem.

Center – na otoku
Da je mestece nekaj posebnega, ugotovite že, ko hočete v center. Do njega boste namreč najlažje dostopili s čolnom.

Ajutaja leži na nekakšnem polotoku, okrog katerega naredi reka Čao Fraja velik, oster ovinek. Kasneje so Tajci vodne kanale prepletli tako, da je bilo mogoče v osrednji del mesta priti le s čolnom. Za potrebe sodobnega prometa so v 20. stoletju zgradili tudi nekaj mostov, vendar je promet s čolni še vedno razširjen in priljubljen.

V osrednjem delu mesta se nahaja nekdanja infrastruktura mogočne kraljeve prestolnice. V kompleksu, ki ga sestavljajo mala jezerca, brvi, parki in napol porušeni templji lahko med tavanjem mimogrede pozabite na čas, tisti z malce raziskovalne žilice pa bodo hitro našli kakšen prijeten kotiček za počitek ali meditacijo. Danes je ta del mesta pod zaščito Unesca. Za ogled mesteca je najbolj primerno, če kombinirate prevoz s čolni in kolesom.

Pester izbor slogov gradnje
V osrednjemu, staremu delu mesta lahko občudujete ostanke bogate arhitekturne dediščine. Svoj pečat sta pustila tako siamski kot burmanski slog. Še danes je lepo vidno, kako sta se razvijala in dopolnjevala skozi čas. Pester izbor slogov je opazen tudi v templjih. Najbrž se tudi Buda sam čudi, koliko različnih upodobitev so si zanj zamislili tamkajšnji ljudje.

Ajuttja se lahko pobaha tudi z raznovrstno kulinarično ponudbo. Domačini pripravljajo rezance ali pečen riž kar na ulici; lahko si pa omislite burmansko, vietnamsko, kmersko ali indijsko hrano. Tudi s prenočiščem ne boste imeli posebnih težav – mogoče le pri izbiri. Ponudba je precej bogata, cene relativno nizke, turistov pa, razen v sezoni, precej malo.

M. U.