Že ko prideš v mesto, v njem vlada neki poseben duh, ki v sebi meša arabsko in evropsko kulturo, kar mestu daje poseben čar. Sredi dokaj opustošene pokrajine stoji mesto, nad katerim bedi budno oko ene izmed največjih znamenitosti Andaluzije: palača Alhambra, kar pomeni rdeča.

Samo ime Granada je zelo staro in skrivnostno, lahko bi pomenilo veliki grad, po rimski utrdbi, ki je nekoč stala na griču Albaicin. Ko so v mesto vkorakali Arabci, je bilo prebivalstvo v mestu pretežno židovsko.

Granado so najprej poselila domorodna plemena že v prazgodovini, takrat je bila poznana pod imenom Ilbyr. Ko so jug Španije kolonizirali Rimljani, so zgradili svoje mesto in ga poimenovali Illibris. Šele Arabci, ki so zavzeli Pirenejski polotok, so dali mestu današnje ime - Granada.

Zadnji sultanat
To je bilo tudi zadnje muslimansko mesto, ki so ga Španci zavzeli po rekonkvisti leta 1492, ko se je mesto vrnilo pod oblast španskega kralja Ferdinanda Aragonskega in kraljice Izabele Kastiljske, ki sta finančno podprla pot odkritelja Krištofa Kolumba. Ferdinand in Izabela sta tudi pokopana v Granadi, njuni trupli počivata v kraljevski kapeli.

Palačo Alhambro sestavlja niz palač in vrtov, ki so bili zgrajeni pod dinastijo Nasrid, ki je tu vladala med letoma 1238 in 1492. Veličasten dosežek arhitekture, ki razkriva vso bogastvo Arabcev, stoji pod vznožjem najvišje španske gorske verige Sierre Nevade. Stene, strope in tla Alhambre so bogato okrašeni s kamnom in lesenimi rezbarijami.

Čudovito okrašeni zidovi, stene, tla ...
Muslimanska umetnost ni znana po upodabljanju človeka, ampak so znajo značilni predvsem geometrični vzorci, predvsem ponavljajoči se simetrični vzorci. In teh je po vsem kompleksu toliko, da človeku jemlje dah.

Po ponovnem zavzetju te mavrske trdnjave so kristjani sredi kompleksa zgradili svoje zgradbe. Tako sredi Alhambre stoji masivna palača Karla V., ki je veličasten primerek španske renesančne arhitekture.

Grič, ki stoji nasproti Alhambre, je stari mavrski kazbah ali medina, ki ima ime Albaicin. Gre za fascinanten labirint ozkih ulic in belih hiš z notranjimi vrtovi, imenovanimi carmenes.

Alhambra je bila palača, citadela, utrdba in dom sultanov dinastije Nasrid, visokih vladnih uradnikov in elitnih vojakov te dinastije. Gre za zadnji islamski sultanat na Pirenejskem polotoku.

Mesto utrdbe je bilo idealno za nadzor nad dogajanjem blizu in daleč. Del Alhambre je tudi poletna palača, imenovana Generalife, katere največje lepote so vodnjaki in vrtovi.

Alcazaba - najstarejši del utrdbe
Alcazaba, poznana tudi pod imenom rdeča utrdba zaradi barve kamna njenih sten, je najstarejši del Alhambre. Alcazaba je bila vojaška utrdba, ki je služila kot vojaško središče dinastije Nasrid. Zgrajena je bila na najvišjem delu griča, prvotno pa jo je sestavljalo tudi 24 stolpov, od katerih se jih je ohranilo le nekaj.

Po tem, ko je bila Alhambra že skoraj pozabljena v ruševinah, ko je bil v njej celo zapor, ji je ponovno slavo zagotovil ameriški pisatelj Washington Irving s svojim romanom Zgodbe iz Alhambre.

Kolone turistov
Če si želite ogledati to res osupljivo znamenitost poleti, vam priporočam, da obvezno rezervirate vstopnice za ogled že vnaprej. Zaradi velikega števila turistov je namreč njihov vstop številčno omejen.

K. T.