Na višku razvoja je bila Cordoba v času, ko je bila glavno mesto mavrskega kraljestva El Andalus. Takrat so tudi začeli graditi eno izmed najlepših in največjih mošej na svetu z imenom Mezquita, kar v španščini pomeni mošeja.

Cvetoča Cordoba
Mezquito so začeli graditi v 10. stoletju, ko je bila Cordoba v svojem zlatem obdobju pod oblastjo novega emirja Abd Ar Rahmana III., ki je bil eden izmed najvplivnejših oblastnikov v zgodovini islama. V njegovem času je bila Cordoba eno izmed najbolj cvetočih mest v Evropi, ki je v znanosti, umetnosti in kulturi prekosilo tudi Bizanc.

Mošeja je najbolj znana po svojih ogromnih obokih z več kot 1.000 stebri iz jasperja, oniksa, marmorja in granita. Stebri so bili narejeni iz delov rimskega templja, ki se je nahajal pred mošejo, in drugih rimskih stavb.

Ko so Cordobo v času rekonkviste leta 1236 ponovno zavzeli kristjani, so bili tako osupli nad njeno lepoto, da mošeje niso podrli, ampak so na njenih osnovah zgradili katedralo. Danes je mogočna stavba dosežek arhitekture, v kateri se enkratno prepletata mošeja in cerkev.

Utrdba Alcazar
Ena izmed številnih arhitekturnih zanimivosti, ki jih je v Cordobi res veliko, je tudi mestna utrdba Alcazar, ki so jo zgradili kristjani leta 1328. Prav tako je ogleda vredna judovska sinagoga, kjer je zdaj muzej, prav posebno ozračje pa je čutiti v srednjeveški četrti, ki se imenuje La Juderia. Gre za labirint ozkih ulic, ki skrivajo lepo oblikovana in pobarvana notranja dvorišča ter pitoreskne trge.

Cordoba je mesto, ki človeku res ostane v spominu, saj je v njem čutiti zmes zgodovine in modernosti, sprehod po mestu pa človeku večkrat jemlje dih, saj ima res kaj videti.

K. T.