Jordanija skriva toliko raznolikosti, razgibanosti in naravnih lepot, da se je preprosto ne moreš naveličati. Poleg tega je turistično šele razvijajoča država, zato v nasprotju z Egiptom ali Marokom še vedno ostajajo prostorčki, kjer se lahko v miru prepustiš prečudoviti naravi, pristni gostoljubnosti domačinov ali naravnost čudovitim zgodovinskim ostankom antične dobe.

Petra - zaščitni znak Jordanije
Petra seveda ni eden od omenjenih spokojnih krajev. Da je Petra enako Jordanija, so hitro spoznale tudi državne oblasti, ki od trume turistov, ki se vsak dan valijo v to zgodovinsko nabatejsko mesto, pobirajo kar zajetne denarce. Vstopnina v Petro za en dan stane skoraj 6.000 tolarjev, za vsak nadaljnji dan pa je treba odšteti še dodatnih nekaj tisoč tolarjev. Vendar ko enkrat vstopiš v sotesko, ki vodi do Zakladnice, postane vstopnina vredna vsakega dinarja.

Vhod v Petro
Soteska je nastala s tektonskimi premiki, oblikovala pa jo je voda, ki si je utrla pot skoznjo. A sotesko so Nabatejci za svoje potrebe nekoliko razširili, ali bolje povedano – z golimi rokami izklesali njene stene in jo tlakovali.

Zakladnica
Po približno dvajsetih minutah hoje, ravno ko nestrpnost doseže vrhunec, se prikaže ... Zakladnica. Najbolj znana podoba Petre. Nabatejci so Zakladnico zgradili oziroma izklesali v živo skalo, zato da bi pri obiskovalcih mesta vzbudila občudovanje in navdušenje. Občutki, ki radovedne turiste v Petri, navdajajo še danes. Pogled na Zakladnico izza dvigajočih se sten soteske Siq je enako čudovit kot na fotografijah. Ob pogledu na v rdečo skalo vklesano pročelje, ki je po tisočletju svojega obstoja še vedno tako mogočna in ohranjena, preprosto ne moreš ostati ravnodušen.

Zakladnico naj bi dal »postaviti« nabatejski kralj Aretas III., velik ljubitelj grške umetnosti, ki naj bi v ta namen v Petro pripeljal celo arhitekte iz centrov helenistične kulture v Sredozemlju.

V nasprotju s splošnim prepričanjem Petra ni vsa zgrajena v soteski, ampak se pokrajina za Zakladnico precej razširi. Nekateri pravijo temu razočaranje, a je vse prej kot to. Številne grobnice in skale prelivajočih se rdeče-oranžno-rumenih odtenkov prav tako privabljajo navdušujoče poglede.

Tudi Rimljani pustili sledi
Svoj pečat so v skritem mestu pustili tudi Rimljani. Njihov najbolje ohranjen spomenik v Petri je ogromno gledališče, ki so ga v živo skalo sicer izklesali že Nabatejci, Rimljani pa so ga ob svoji zasedbi mesta nekoliko priredili svojim potrebam. Tisti, ki se nekoliko bolj potrudijo in se povzpnejo do vrha stopnic gledališča, pa so še posebej poplačani za svoj trud. Z vrha gledališča se namreč odpira prečudovit razgled na grobnice na nasprotni strani Petre.

Pot skozi Petro se nadaljuje proti mestnemu centru, katerega osrednji del je Cardo Maximus ali Kolonadna ulica, okoli katere so se nekoč gnetle prodajalne, velike in male stanovanjske hiše in templji. Večina stavb je seveda porušenih, vendar se arheologi iz različnih držav sveta trudijo znova pričarati mogočnost starega mesta.

Ob Kolonadni ulici stoji tudi najmogočnejša stavba v mestnem središču – Veliki tempelj. Tempelj je ena največjih stavb, ki so stale v Petri, saj je bila njegova površina kar 7.000 kvadratnih metrov.

Veliki ali Južni tempelj so Nabatejci zgradili konec prvega stoletja pred našim štetjem, arheologi pa še zdaj ne vedo, koga so verniki v templju častili. Strinjajo pa se, da je bil tempelj izredno pomemben. V njegovi bližini stoji še Kasr al-Bint al-Faroun ali Palača faraonove hčere. Ime je tempelj dobil v beduinski legendi, po kateri naj bi faraon v begu pred Izraelci na mestu, kjer stoji tempelj, zapustil hčer, ki ga je ovirala pri begu.

Cardo Maximus se konča z restavracijo z zasoljenimi cenami hrane in pijače in arheološkim muzejem, ki pa bolj služi oddihu in pobegu pred žgočim jordanskim soncem kot ogledu eksponatov, saj je zbirka precej skromna.

Biseri Petre so na vrhu
Petra največje bisere skriva na vrhu grebenov, ki obdajajo mesto. Tako za Samostan kot za Visoki prostor žrtvovanja se je treba povzpeti približno 300 metrov nad središče mesta, kar je ena ura hoda, po ozkih, a večinoma urejenih, stopničastih poteh.

Tako kot Zakladnica tudi Samostan ob prvem pogledu vzame dih. Stavba je tako ogromna, da skoraj ne moreš verjeti očem. Samo vrata so višja kot marsikatera hiša. Arhitektura je podobna Zakladnici, oba na vrhu krasi ogromna ura. Samostan je bil skoraj zagotovo tempelj, posvečen nabatejskemu kralju Obodasu I., ki je vladal v prvem stoletju pred našim štetjem. Ime pa si je »prislužil« po pomoti, saj so beduini zaradi križev, ki so jih v poznejših stoletjih vrisali v notranje stene stavbe, sklepali, da so v samostanu prebivali menihi.

Samostan pa ni edina stvar, kjer si lahko spočijete oči. V bližini se ponujajo eden najlepših razgledov na jordansko razgibano pokrajino v celi Petri. Ob skalah pisanih barv, vrhovih, ki jih je veter izoblikoval kot plamen izoblikuje svečo, in spokojnosti si zaželiš, da bi lahko ostal za vedno.

A kmalu sanjarjenje prekine beduinova pesem. Trgovino s kamninami iz Petre, nakitom iz kameljih kosti in poldragimi kamni spregleda marsikateri turist. Mogoče zato, ker je tovrstnih »prodajaln« polno že v dolini, pa še nekaj na poti navzgor, mogoče zaradi visokih cen (nekdo je nekoč dejal, da imajo beduini v Petri izključno pravico za izkoriščanje turistov, in tega se tudi strogo držijo). A vendar se domačini ne vdajo. Morda jih z igranjem na piščal prepričam, da mi dajo nekaj dinarjev ...

Visoki prostor žrtvovanja je še ena razgledna točka v Petri. Morda še bolj osupljiva kot razgledi ob Samostanu, saj se tu odpira pogled na večji del središče Petre in okoliške grebene. Največji čar razglednih točk pa je, da se nanje ne vzpenjajo t. i. dnevni turisti. Tiste trume Američanov, Italijanov, Špancev, pa tudi Slovencev, ki so si v agenciji priskrbeli eno- ali dvotedenski aranžma v jordanskem rdečemorskem letovišču Akabi, in se za en dan z avtobusom pripeljali še na ogled zaščitnega znaka Jordanije.

Za Petro si je treba vzeti čas
Za celovit ogled Petre si je vsekokor treba vzeti vsaj tri dni. Le tako z umirjenim tempom lahko vidiš vse lepote, ki jih skriva to nabatejsko mesto. Pa tudi noge bodo nadvse hvaležne. Seveda tudi tisti, ki imajo stisko s časom in mesto obiščejo le za en dan, iz njega ne bodo odšli nepotešeni ali razočarani. A vtis je lepši in intenzivnejši, če si za Petro vzameš čas.

M. K.