V središču Reykjavíka so nas prvi dan tabora s kombijem pobrali trije prostovoljci islandske organizacije SEEDS, ki tam ostajajo za dlje časa. Vozili smo se približno dve uri in si med potjo ogledali nekaj slapov in čudovito črno obalo pri mestu Vík, kjer smo videli skalovje The Seven Sisters. Ob prihodu nas je pričakala Kidda, gospodarica kmetije, ki nam je za dobrodošlico pripravila tradicionalno islandsko jagnječjo obaro. Bivali smo v sobah, ki jih oddajajo turistom, tako spalnih vreč sploh nismo potrebovali.

Delo na kmetiji je bilo zelo raznoliko, včasih smo zjutraj spremljali Þórðurja (izg.: thordurja), Kiddinega sina, ko se je z džipom odpravil na ogled bližnjih pašnikov, pomagali smo mu prignati ovce nazaj v skedenj, ki smo ga uredili za prihajajočo zimo, razvrščali smo jih, tehtali za njihovo evidenco in jih cepili, pleskali smo skedenj za krave ipd. En dan smo se odpravili na obalo, kjer smo pobirali naplavine in čistili okolico. Na deževne dni smo ostali v hiši, kjer nas je Kiddina mama učila plesti ali pa smo kaj pekli in kuhali za druge. Vsak dan smo družini pomagali tudi pri kuhanju. Kot so nam povedali drugi prostovoljci, niso bile vse družine tako gostoljubne, nas pa so sprejeli kot svoje.

V prostem času so nas vozili na izlete, videli smo veliko islandske narave, ki je resnično spektakularna. Kidda nas je peljala tudi na obisk ogrevanega bazena, ki so na Islandiji stalnica. Kidda in njen mož Siggi sta bila tako prijazna, da sta nam za konec tedna rezervirala kočo v Stáfafellu, na poti do tja pa smo si ogledali slap Svartifoss, ledenik Jökollsarlón in znamenito The Glacier Lagoon. Ko smo se namestili v koči, smo se nekateri odpravili še na manjši pohod po okolici, zvečer pa po večerji poiskali masažno kad. Verjetno smo bili videti kar smešni, ko smo se v temi spotikali po potki v kopalkah in pohodnih čevljih in iskali hišico z džakuzijem, a je bil trenutek, ko smo se vsi namestili v 40 stopinj Celzija vročo vodo pod zvezdnatim islandskim nebom, res čudovit.

Najbolj si bom zapomnila pristna prijateljstva, ki smo jih stkali z drugimi prostovoljci, neverjetno gostoljubno družino, ki nas je tako lepo sprejela, Siggijeva pripovedovanja o izbruhu vulkana Eyjafjallajökull, ki jim je zelo otežil življenje, Kiddino neverjetno hrano, čudovito islandsko naravo, kako smo bosi prebrodili ledeniški potok na enem izmed pohodov in prvi letošnji snežni metež, ki me je presenetil, ko sem se odpravljala nazaj na letališče. Islandija res skriva nekaj za vsakogar.

Nina Filipič