Mekong se začne iz goratega sveta v severnem delu Laosa nekje na višini prestolnice spuščati v nižinski, ravninski svet, ujet med Tajsko in Vietnam. Južni del Laosa namreč predstavljajo prostrane ravnine, ki jih na zahodu omejuje Mekong, na vzhodu pa hribovit svet zahodnega Vietnama. Nad ugodno lego, močnim soncem, obilico vode in bujnim tropskim rastjem so se včasih navduševali tudi dinozavri ...

Danes ohranjene številne animistične kulture
Na tem območju danes živijo pripadniki etnične skupine Lao Loum, ki predstavlja šestdeset odstotkov od šestih milijonov državljanov in so tako največja etnična skupina v državi. Njihovo narečje je precej podobno tajščini, čeprav pripadniki obeh narodov takšna namigovanja ostro zavračajo.

V teh delih živi tudi veliko animističnih etničnih skupin. Gre za plašne in skromne prebivalce podeželja, ki od rojstva do smrti svoj čas preživljajo na riževih poljih. Vera v duhove predstavlja pomemben del njihovih življenj - proti ljudem na primer ne smete obrniti stopala in bog ne daj, da bi kdo v hiši plosknil ali pa potrkal po zidu, saj bi morali vaščani duhovom takoj žrtvovati katero izmed živali.

Za vsakogar nekaj ...
Južni del Laosa se lahko pohvali z nasadi kavovca na planoti Bolaven, lahko si ogledate pot, po kateri je potekalo oskrbovanje uporniške, Ho Chi Minhove vojske med zasedbo južnega Vietnama, sloviti kmerski tempelj Wat Phu Champasak, muzej dinozavrov v Savannakhetu ali pa zaspan arhipelag po imenu Si Phan Don (4.000 otokov).

Največje mesto v južnem delu Laosa in drugo največje je Savannakhet, ki je tudi ena izmed nekdanjih francoskih kolonij. Danes je to eno izmed redkih laoških mest, ki ima nekoliko razvito industrijo, sicer pa tudi eden izmed največjih državnih mejnih prehodov.

Vedno večje zanimanje za dinozavre
Samo mestece je sicer brez posebnega šarma, popotniki pa se v njem ustavljajo zaradi znamenitega muzeja dinozavrov. Južni del Laosa je namreč zelo bogat v paleontološkem smislu, saj je tu živela večina izmed poznanih vrst dinozavrov.

V preddverju malega, simpatičnega muzeja je kljub redkim obiskovalcem zaposlenih kar nekaj gospa, ki vas bodo v mešanici svetovnih jezikov in z brezhibnim nasmeškom usmerile v edino muzejsko sobico. Po sobici vas bo zasledoval prijazen gospod, ki vam bo svoje znanje o dinozavrih posredoval v vseh mogočih jezikih, tudi v laoškem, če pa mu bo zmanjkalo besed pa bo kakšno stvar kar narisal. Gospod, ki večino svojega časa prebije v muzeju, se rad pohvali, da je tudi on odkril eno izmed poznanih vrst dinozavrov.

Oblasti se zavedajo pomembnosti promocije tovrstnega turizma, zato so začele obiskovalcem omogočati tudi udeležbo pri posebnih raziskovalnih odpravah na terenu.