Nekako na pol poti med dvema tajskima prestolnicama, Bangkokom na jugu in Čjang Majem na severu, ravninska Tajska počasi prehaja v hribovit, gozdnat svet. V dolini reke Jom leži malo mestece Sukhothaj; kakih 10 kilometrov stran od današnjega, novega dela mesta se nahajajo ostanki prvega tajskega neodvisnega kraljestva. Stari del mesta je že davno navdušil tudi Unescove strokovnjake, ki so ga uvrstili na seznam svetovne dediščine.

"Začetek sreče"
Sukhothaj v tajščini pomeni "zora sreče" oz. "začetek sreče". V tajski zgodovini je imel velik pomen, saj se je tu osnovalo prvo tajsko kraljestvo, ki je obstajalo natanko 200 let. Ustanovila sta ga krajevna princa, ki sta se odcepila od usihajočega imperija Kmerov, in leta 1238 razglasila neodvisnost. Kraljestvo se je izjemno hitro širilo, pri čemer je asimiliralo vse druge krajevne oblasti v eno državo, mogočno kraljestvo Sukhothaj. Položaj prvega kralja je prevzel Si Intradit. Tajci so še danes izjemno ponosni na svojo prvo državno tvorbo.

Obširno kraljestvo
Čeprav je bil Si Intradit prvi kralj, ki je pod svoje okrilje združil večino Tajcev, pa ni najpomembnejši kralj v zgodovini Sukhothaja. Prvo mesto mu jemlje Ramkhamhaeng, njegov drugi sin, tretji okronani kralj, pod katerim je kraljestvo doseglo največjo slavo in blagostanje, meje pa potisnilo celo zunaj meja današnje Tajske. Na vrhuncu moči se je Sukhothaj razširil daleč na ozemlje današnje Burme in Laosa, na jugu pa prodrl globoko na Malajski polotok.

Prva tajska pisava
Kralja Ramkhamhaenga so upodobili tudi na mestnem grbu. Svojo slavo si je poleg širitve kraljestva zgradil tudi z osnovanjem prve tajske pisave. Leta 1283 je Ramkhamhaeng narekoval prvi zapis, ki so ga v tajščini izklesali na kamen. Repliko zapisa si je mogoče ogledati v krajevnem muzeju.

Zapis govori o čudovitem združenem kraljestvu Tajcev, o njihovih navadah pri kmetovanju in trgovanju ter nekaterih zakonitostih in družbenih konvencijah v tem obdobju. Zapis ne varčuje s pohvalnimi besedami na račun kralja in njegove vojske.

Ramkhamhaeng se je javno opredelil za teravada budizem, ki je sodobnejša in manj dogmatična različica in izvira iz Šrilanke. Omenjeni kralj je bil velik promotor nove vere, med ljudi pa jo je širil tudi tako, da je v deželo povabil številne potujoče menihe iz Šrilanke.

Med letoma 1365 in 1378 se je začela predaja oblasti Ajutaji. Suhkothaj je najprej postal vazalska država kraljestva Ajutaje. Po letu 1438, ko je Sukhothaj dokončno predal oblast Ajutaji, je začela podoba Sukhothaja bledeti. Mestece ni nikoli več doseglo nekdanje slave; kasneje je bil vedno le ena izmed pokrajin prestolnic, ki so se selile vedno bolj na jug.