In potem je bil Gargamel, zlobni čarovnik. Bil je hudoben. Tisti gozd stoji še dandanes, in če prisluhnete, slišite Gargamelov bes. Če boste pridni, boste morda ugledali Smrkce.

Vam zgornji stavki v spomin takoj prikličejo legendarne modre junake, ob kateri so odraščale cele generacije? Niste edini. Smrkci še vedno živijo v srcu številnih, danes pa so zaživeli tudi na ulicah mest po vsem svetu.

"Svetovni smrčji dan"
Columbia Pictures in Sony Pictures Animation sta namreč priredila "svetovni smrčji dan", da bi tako počastila 85. obletnico rojstva belgijskega risarja Pierra Culliforda, znanega pod psevdonimom Peyo, ki je Smrkce ustvaril.

V Bruslju so se tako zbrali ljudje iz kar 28 držav, preoblečeni v Smrkce, v modro barvo pa se je danes obarval tudi Pariz, pod Eifflovim stolpom se je tako zgodil "smrčji flashmob", ki ga je zaznamovalo na stotine figuric in "človeških Smrkcev".

Sprva le gostje, nato zvezde
Pisalo se je leto 1958, ko so se majhna modra bitja z belimi čepicami prvič pojavila v belgijskem stripu Spirou. Vendar takrat Smrkci še niso bili v središču pozornosti, saj so bili le "gostje" zgodbe o Johanu in Peewitu, ki je bila postavljena v čas srednjega veka. Že kmalu potem pa so poželi svetovno slavo - stripe z njihovimi pustolovščinami so prevedli v več kot 20 jezikov, za televizijo in filmsko platno pa so posneli več risanih filmov.

Čeprav je "oče" Smrkcev Peyo umrl 1992, njegovi junaki živijo naprej - prav te dni svet čaka tudi premiero hollywoodskega celovečernega igrano-animiranega filma The Smurfs 2.

Še skok v Smrčjo vas
Smrkci so bitja, ki so visoka za tri pedi. Število sto ima za Smrkce poseben pomen - vsi (razen ata Smrka, ki jih šteje častitljivih 542) so stari sto let, prav toliko je tudi prebivalcev njihove vasi. Vaščani so predvsem moški predstavniki, ki nosijo imena po svojih lastnostih - se spomnite Glavce in Zmrde?

No, med Smrkci živi v svoji mušnici seveda tudi Smrketa, ki jo je ustvaril zlobni čarovnik Gargamel, njegov poskus pa se je izjalovil, ko jo je ata Smrk spremenil v prijazno dekle. Tu je še smrčji dojenček, ki je v vas prišel po pomoti, a so ga Smrkci posvojili.

In zakaj prav modri? "Niso mogli biti zeleni, saj bi se izgubili v travi. Rdeča bi bila preveč kričeča, rumena pa je nekoliko ponesrečena. Preostala je samo modra," je pojasnila Peyeva vdova Nine Culliford.