Dva meseca po požaru so zdravniki Kliničnega inštituta za medicino dela pregledali 283 gasilcev, od skupno 480, ki so sodelovali pri gašenju požara. Tretjina gasilcev, ki so jih pregledali, je starih od 20 do 29 let. 36 odstotkov jih je gasilo, drugi so pomagali pri požarni straži ali kako drugače. V povprečju je vsak gasil osem ur. Devet jih je imelo stik z onesnaženim potokom Tojnica. Zdravstvene preglede je plačalo podjetje Kemis.

47 odstotkov gasilcev je poročalo o težavah zaradi gašenja, a so te pri 92 odstotkih gasilcev po nekaj tednih izzvenele. Pri sedmih odstotkih gasilcev so ugotovili odstopanja pri pljučnih funkcijah, a jih zdravniki niso mogli povezati z gašenjem - morda je vzrok kajenje, domnevajo pristojni. Pri petini so ugotovili odstopanja pri delovanju jeter, a je to morda povezano z uživanjem alkohola. Trije gasilci so poročali o dihalnih težavah, a povezave z gašenjem tudi pri teh niso potrdili.

Tvegan gasilski poklic v kombinaciji z nezdravimi življenjskimi navadami
Pristojne najbolj skrbi, ker je tretjina pregledanih gasilcev mladih, kar četrtina pa jih kadi. Gasilski poklic je v kombinaciji s slabimi življenjskimi navadami izjemno tvegan, pravi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak: 'Kajenje v kombinaciji z gasilskimi plini je ubijalec, debelost v kombinaciji z gašenjem je drugi ubijalec, alkohol v kombinaciji z gašenjem kemikalij je tretji ubijalec.' Tretjina pregledanih gasilcev je pretežkih, veliko jih uživa alkohol, več kot je priporočeno. So pa po drugi strani zelo športno dejavni.

Gasilski poklic danes je bistveno bolj tvegan, kot je bil v preteklosti, ko so gorele predvsem lesene stvari. Od leta 1970 naprej pa so gasilci izpostavljeni predvsem kemikalijam. Pene, s katerimi gasijo, so našli tudi že v telesih gasilcev. Veliko je rakavih obolenj, za katerimi bolj umirajo gasilci.

Kdor je nosil le zaščitno masko, je bilo enako, kot da ne bi nosil nič
79 zaščitnih oblek gasilcev je bilo popolnoma uničenih, 143 umazanih z nevarnimi snovmi. Umazana gošča je skozi rokavice prehajala na telo, nevarne snovi pa skozi kožo verjetno v kri. 88 gasilcev je imelo blago umazano kožo, 13 zelo umazano. Veliko se jih je umazalo pri padcu zaradi drsečih tal, nekateri ob vlečenju cevi.

V zrak se je sproščalo veliko rakotvornih snovi (nikelj, krom, formaldehid, benzen …), atrazin in druge kemikalije. Le 111 gasilcev je nosilo dihalni aparat, 44 kirurške maske, 61 jih je bilo brez kakršne koli zaščite. Dodič Fikfakova gasilce opozarja, da je dihalni aparat edino pravo zaščitno sredstvo pri gorenju takih kemikalij. Vse drugo je enako kot nič. Zanimiv je podatek, da ima izpit za nošenje dihalnega aparata le 65 odstotkov pregledanih gasilcev. 69 jih je odšlo na dekontaminacijo. 40 odstotkov gasilcev je bilo srednje izpostavljenih, 72 pa zelo in maksimalno izpostavljenih nevarnim snovem.

Osebni zdravniki se niso odzvali
Po pregledu poklicev, s katerimi se ukvarjajo pregledani gasilci, pa so ugotovili, da so enakim snovem izpostavljeni tudi na svojih delovnih mestih. Zato je predstojnica Inštituta gasilcem položila na srce: 'Pri gašenju požara v Kemisu ste neko dozo snovi prav gotovo dobili. Mi vemo le približno, kaj. Vnaprej pa se primerno zaščitite.'

Gasilcem bi morali odvzeti vzorce krvi takoj po gašenju, da bi ugotovili, katere kemikalije so prešle v njihovo telo. Ker pa tega niso storili, jim ostane le, da jih osebni zdravniki prihodnja desetletja pozorno spremljajo. Z inštituta so o tem obvestili vse osebne zdravnike gasilcev, a se je obvestilu odzvala le ena zdravnica iz Kranja.

Gasilci opozorili na požarni zid in preveč nakopičene odpadke
Sicer pa so svoje izsledke gašenja predstavili sinoči tudi gasilci. V nekaj dneh po izbruhu požara se jih je tam zvrstilo kar 480 iz 32 gasilskih enot. Intervencijo je vodil gasilski poveljnik občine Vrhnika Boštjan Turk, ki je povedal, da so ljudi v radiju dvesto metrov okoli Kemisa evakuirali že sedem minut po izbruhu požara.

Da so porabili 1.000 m³ vode, skoraj polovico za gašenje požarnega zidu, ki je bil tik pred tem, da popusti, in 2.000 litrov gasilske pene. Vodo za gašenje so črpali tudi iz Tojnice. Predstavnika Kemisa, ki je sinoči tudi sedel med njimi, so opozorili: če bi bil požarni zid zgrajen na boljši osnovi, bi porabili manj vode in posledično bi manj onesnaženja steklo v okolje. Prve pivnike v Tojnico so namestili že uro po izbruhu požara.

Težava je nastala, ko so začeli goreti zabojniki, t. i. kocke, v katerih so bile shranjene različne kemikalije. Te kocke so bile zložene štiri metre visoko in med njimi je bilo zelo malo prostora za dostop gasilcev, je povedal Turk: 'Mi smo požar v nekem trenutku že kar dobro umirili, smo že začeli tisto fazo, da bi ga do konca, v našem žargonu potolkli, ampak v trenutku so se začele te kocke topiti, te snovi so se začele sproščati in goreti in požar se je začel spet širiti.'

Gasilci poročajo le o dveh poškodbah: eden se je nadihal dima, a bil že naslednji dan odpuščen iz zdravniške oskrbe, drugi pa si je zvil gleženj.

Spomnili pa so tudi na kratek stik pri klicanju na interventno številko 112. Operater, ki je sprejel njihov klic, verjetno ni dobro razumel, da pomoč potrebujejo takoj, zato ekipe nujne medicinske pomoči sprva sploh ni poslal.