V enoti je osem postelj, v njej pa bo ves čas prisotno zdravniško osebje, kar predstavlja velik napredek v obravnavi teh bolnikov. Ureditev prostorov je stala 270.000 evrov, od tega so 80.000 evrov prispevali zaposleni na kliničnem oddelku s tem, da so se odpovedali nagradi UKC-ja za strokovno in ekonomsko uspešno delo in jo namenili za ureditev prostorov.

"Če bomo imeli bolnika ves čas na očeh, bomo lahko hitreje reagirali terapevtsko, pa verjetno bo tudi kaka reanimacija hitreje in uspešneje stekla," je dejal predstojnik oddelka Zvezdan Pirtošek.

Na oddelku bodo zdravili bolnike z zapleteno obliko epilepsije, parkinsonove bolezni, z amiotrofično lateralno sklerozo, z zapletenimi možganskimi tumorji in vnetji možganov. Po besedah glavne medicinske sestre na kliničnem oddelku za bolezni živčevja Lidije Ocepek so to bolniki, ki potrebujejo celodnevni nadzor in stalno prisotnost medicinskih sester. Ker pa so te bolnike doslej zdravili v ločenih sobah z dvema posteljama, nenehna prisotnost zdravstvenega osebja ni bila mogoča. Kot je dejala Ocepkova, so se medicinske sestre pogosto znašle v veliki etično-moralni stiski, saj so morale skrbeti za težko bolne, a potrebnih pogojev za to niso imele.

Sprva bodo v enoti zdravili štiri bolnike naenkrat, saj imajo na voljo 10 medicinskih sester, v bližnji prihodnosti pa nameravajo zaposliti dodatne medicinske sestre. Po besedah poslovne direktorice klinike Manje Oluič se bo v enoti, ko bo delovala v polnem obsegu, zdravilo okoli 220 bolnikov.

Dodatnega programa ZZZS-ja za delovanje te enote še niso dobili, se pa dogovarjajo, je dejal Pirtošek, ki upa, da bi jim lahko ZZZS odobril širitev programa v vrednosti okoli 900.000 evrov v enem letu. Vseeno pa bodo tudi v vmesnem času zdravili bolnike na enoti.

Bolnikov bo čedalje več
To bo edini tovrstni oddelek v Sloveniji. Populacija bolnikov, ki se bodo zdravili na oddelku, sicer narašča. Po besedah Pirtoška je danes denimo 7.000 bolnikov s hujšo obliko parkinsonove bolezni, čez 20 let jih bo približno 20.000. Večje število teh bolnikov je deloma posledica staranja prebivalstva, pa tudi uspešnejšega odkrivanja bolezni.