Osnovna ideja je bila narediti nov nos iz kosti in mehkih tkiv iz podlakti, ga tam pustiti mesec dni, nato pa ga v drugi fazi prestaviti na obraz, je pojasnil predstojnik KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike v ljubljanskem Kliničnem centru Uroš Ahčan, ki je zahtevno rekonstrukcijo izvedel skupaj s kolegom, maksilofacialnim in oralnim kirurgom Vojkom Didanovičem.

Bolnica je imela popolno amputacijo nosu zaradi invazivnega kožnega raka, ki je povzročil velike funkcionalne in estetske težave. Plastična proteza ji je povzročala nemalo težav. "Imela sem stalne prehlade, lepilo, ki stalno draži kožo, včasih sem bila doma kar brez umetnega nosu. Tako sem začela iskati informacije v svetovnem merilu, kakšne so možnosti za presaditev. Potem sem dobila informacijo, da zame presaditev zaradi raka ne pride v poštev. Začela sem iskati informacije in prišla do dr. Ahčana, da mi vsaj pove, kaj je mogoče," je pojasnila v videu, ki so ga predvajali na novinarski konferenci. Po številnih pogovorih in preiskavah se je pojavila možnost rekonstrukcije nosu. "Po tej informaciji se mi je zdelo, kot da imam neko novo upanje."

Po Ahčanovih besedah rekonstrukcija nosu po popolni amputaciji predstavlja enega najzahtevnejših rekonstrukcijskih posegov. Pri rekonstrukciji je treba razmišljati večdimenzionalno, treba je zagotoviti čvrst skelet in mehka tkiva, oživljeno kost, oživčeno kožo in trajni rezultat. Vedno je treba zagotoviti dobro funkcijo in lep estetski videz.

"Ko me je prof. Ahčan poklical, mi je bilo jasno, da bomo morali rešiti veliko problemov. Nos je namreč v bistvu zelo kompleksna struktura na obrazu, tridimenzionalno komplicirana, sestavljen je namreč iz treh plasti," je pojasnil Didanovič, ob tem pa navedel, da je operacija čelnega režnja dejansko stara že več kot 2.500 let.

Dve fazi zahtevnega posega
Popolna rekonstrukcija je potekala v dveh fazah, operaciji sta trajali devet in osem ur. Glavna operacija je bila na začetku leta: prva je bila v božičnem času, manjše korekcije so bile še marca, aprila.

Po natančnih pripravah so zdravniki najprej izvedli tridimenzionalno slikanje in tiskanje modela obrazne okvare ter različnih plasti in strukture nosu tako, da so se popolnoma ujemali z dejanskim stanjem. Na podlagi tridimenzionalnega izdelka in natančnimi kirurškimi postopki so vezano tkivo in kožo iz podlakti oblikovali v dobro oživljen in oživčen nos. Vse to je potekalo na podlakti pacientke. Nov nos je ostal na podlakti 30 dni, dokler se ni zacelil kot definiran, oživčen in prekrvavljen del telesa. V zadnji fazi prvega kirurškega posega so pacientki na čelo namestili pripomoček za raztegovanje kože. Ko so ji potem nos namestili na obraz, so ga prekrili z raztegnjeno kožo, tako da nima nobenih brazgotin.

Čez mesec dni namestitev na obraz
Čez mesec dni je sledila druga operacija, ki je trajala osem ur. Nov nos, sestavljen iz kostnega ogrodja in dobro oživljenega in oživčenega mehkega tkiva, so prenesli na obraz in ga pritrdili z mikroploščicami in vijaki iz titana. "Kot lego kocka se je prilegal," je dejal Ahčan, ki je poudaril veliko zadovoljstvo pacientke in njeno veliko željo in odlično pripravo na operacijo. "Vse je proučila, zavedela se je vseh omejitev, vedela je, da ne more imeti delne presaditve, ker je imela raka in imunosupresivi, ki jih morajo jemati bolniki po presaditvi obraza, bi lahko povzročili ponovitev bolezni."

Kot je pojasnil Didanovič, je rekonstrukcija nosu izjemno zahtevna, ker je sestavljen iz treh plasti. "Druga večja operacija je bil prenos tkiva s podlakti na obraz, potem so bili potrebni le še manjši kreativni posegi, ki so nosu dali dokončno obliko. Tako smo dobili nos, ki je dolgoročno stabilen, ima dihalno pot, ima stabilno strukturo in kožo na zunanjem delu, ki je identična na preostalem delu obrazu."

Cena posega je ocenjena na 58.000 evrov, od zavarovalnice bo UKC dobil pavšal 12.000 evrov. A kot opozarja Ahčan, o finančni plati raje ne razmišljajo, ker postanejo slabe volje, njihov cilj pa je v ospredje postaviti zadovoljno pacientko po izjemno zahtevnem, a uspešnem posegu.

Od zadnjega posega je minilo dobrih šest mesecev. Lahko nas še kaj preseneti, ampak načeloma velja, da so posegi končani, je pojasnil Ahčan. Med mogočimi zapleti, do katerih bi lahko prišlo med samim posegom, je navedel motnjo prekrvavitve, potem so tu težave s celjenjem. Kot je še dodal, z Didanovičem računata, da bi bili sami posegi v prihodnje še krajši.

"Glavna prednost tega inovativnega pristopa je, da je nos izdelan na osnovi 3D-modela iz telesu lastnega tkiva. Zato smo potrebovali manj operacij, bolnišnični čas je bil krajši in krajša rehabilitacija," je kot ključne prednosti inovativnega posega izpostavil Ahčan in poudaril, da se uspešnosti države ne meriti zgolj z BDP-jem, ampak tudi z vrhunsko medicino, ki ljudem vrača upanje in kakovost življenja.

Pomembno vlogo pri uspehu projekta je igral 3D-model, ki so ga, kot je poudaril Ahčan, brezplačno izdelali v podjetju Audax. "Neurejenost sistema kompenziramo s partnerji, brezplačno je izdelal 3D-modele. In sem mu že povedal, da imamo že novo primerno pacientko za ta poseg".

Kot sta še pojasnila strokovnjaka, je v Sloveniji približno 20 pacientov s popolno nosno amputacijo (večina so bolniki, ki so imeli raka), ki potrebujejo tako operacijo, ni pa nujno, da bi bili vsi primerni za dejanski poseg.

Odlični rezultati pri rekonstrukciji dojk
Podobne popolne rekonstrukcije iz lastnega tkiva že leta uspešno delajo pri pacientkah z rakom dojk. Kot pravi Ahčan, je UKC na tem področju estetske kirurgije med petimi najboljšimi centri na svetu.

"To je novo poglavje v mojem življenju. Vsi tisti problemi, ki so bili prej, so zdaj pozabljeni. To zdaj vse odpade. To je, kot da bi iz tebe prišla svetloba. En tak občutek miru, veselja, nepopisnega. Če bi lahko, bi to priporočila vsakemu, ki ima to težavo. Splača se. Vredno je. Moje sporočilo za vse paciente je, ko se boste odločili, zaupanje zdravnikom in uspeh bo 100-odstoten. Brez zaupanja in volje je težko priti do tega cilja," je še sklenila operirana pacientka.