"Nekoč je bila smrtonosna, danes pa je po zaslugi tarčnih zdravil kronična bolezen, za katero najnovejše študije potrjujejo, da lahko nekateri bolniki pod določenimi skrbno nadzorovanimi pogoji celo prenehajo jemati zdravila, pa bo bolezen vseeno ostala v remisiji," so pred dnevom kronične mieloične levkemije poudarili na posebni novinarski konferenci.

Kronična mieloična levkemija je rak krvnih celic in kostnega mozga, ki prizadene okoli 15 odstotkov vseh bolnikov z levkemijo. Razvije se v kostnem mozgu, kjer zaradi zamenjave delčkov dveh kromosomov nastaja preveč bolezensko spremenjenih belih krvničk, ki jih imenujemo tudi levkemične celice.

Potuhnjena bolezen s povsem splošnimi znaki
Kronična mieloična levkemija je tudi prvo onkološko obolenje, pri katerem so odkrili spremembe v kromosomih. Bolezen pogosto označijo za potuhnjeno, saj so prvi simptomi lahko zelo splošni: utrujenost, bolečine v trebuhu in kosteh, občutek napihnjenosti, zvišana telesna temperatura, nočno potenje, zadihanost, hujšanje. Na to bolezen lahko utemeljeno posumijo šele s krvnimi preiskavami.

Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo v ljubljanskem kliničnem centru je ob tem poudarila pomen individualnega pristopa k zdravljenju in izbire ustrezne terapije, s čimer se poskušajo izogniti morebitnim zapletom, ki so povezani z zdravljenjem.

Cilj zdravljenja: zmanjšati število levkemičnih celic
Glavni cilj zdravljenja kronične mieloične levkemije je kar najhitreje zmanjšati število levkemičnih celic v telesu na najnižjo mogočo raven. Ob izbruhu ima bolnik v sebi toliko levkemičnih celic, da bi skupaj tvorile gmoto velikosti melone, ko pa doseže stanje globokega molekularnega odgovora, je gmota levkemičnih celic velika kot poprovo zrno.

Pred letom 2001 za kronično mieloično levkemijo ni bilo na voljo učinkovitih zdravil in bolezen je praviloma napredovala. Edini učinkoviti način zdravljenja je bila presaditev kostnega mozga. Presaditev krvotvornih matičnih celic pa danes opravijo le izjemoma. Po zaslugi tarčnih zdravil je ta postala kronična bolezen, saj zdravljenje uspešno zniža raven levkemičnih celic v bolnikovem telesu.

Najnovejši klinični študiji remisije bolezni brez zdravljenja pa potrjujeta, da lahko odrasli bolniki s kronično mieloično levkemijo v kronični fazi po navodilih zdravnika opustijo zdravljenje in ne potrebujejo več zdravil. V študijo so bili vključeni bolniki, ki so vsaj dve leti prejemali eno izmed tarčnih zdravil.