Črne koze so pustošile po Evropi že stoletja. Čeprav je večina koze uspešno prebolela, so trije od desetih zbolelih umrli. Tudi preživelim so ostale dolgotrajne posledice, predvsem brazgotine po celem telesu. Nekateri so zaradi njih oslepeli.

Zaradi cepiva, ki so mu sprva številni nasprotovali, je bolezen danes uradno izkoreninjena. Zadnji primer je bil odkrit leta 1977 v Somaliji, leta 1980 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sprejela deklaracijo o izkoreninjenju črnih koz. Cepljenje proti črnim kozam v Sloveniji od leta 1978 ni več predpisano. Izkoreninjanje bolezni so ves čas spremljali očitki o nepotrebnem in celo škodljivem cepljenju.

Strah pred cepivi ali dvom o njih je ostal vse do danes. Precepljenost predšolskih otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bila pri nas v letu 2016 na najnižji ravni v zadnjih 15 letih. Skoraj desetina staršev svojih otrok torej ne cepi.

Skepsa je tudi v največji slovenski zdravstveni ustanovi. "Za zadnjo sezono lahko rečem, da je delež proti gripi cepljenih zdravnikov 48-odstoten, diplomiranih medicinskih sester 18-odstoten in srednjih medicinskih sester 10-odstoten," je povedala vodja službe za preprečevanje okužb v UKC-ju Ljubljana Tatjana Mrvič. Zakaj le manjši del zaposlenih izkoristi možnost brezplačnega cepljenja? Na podlagi anket so ugotovili, da zaposleni pogosto razmišljajo kot laična javnost. "Da če se cepijo, bodo zboleli. Pa to čisto znanstveno dokazano ni mogoče," poudarja Tatjana Mervič. Z različnimi akcijami se v zadnjih letih obračajo v višji delež cepljenih, doda.

Gripa je ena od bolezni, ki je precej smrtonosna. Čeprav uradna statistika za 2016 kaže 20 umrlih, jih je bilo zaradi z gripo povezanih smrti še veliko več. "Tak tipičen primer je - za lažje razumevanje - bolnik s hudim srčnim popuščanjem, ki dobi dobi gripo in umre zaradi srčnega zastoja. Tu je kot razlog smrti naveden srčni zastoj, in ne gripa," doda Mrvičeva. Po njihovih podatkih je bilo samo z gripo povezanih bolezni v Kliničnem centru Ljubljana lani 79.