Bolnišnice in zdravstveni domovi namreč nenehno iščejo zdravnike. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so bolnišnice in zdravstveni domovi lani objavili 1.180, letos pa 1.045 prostih delovnih mest za zdravnike. Samo v letošnjem novembru je bilo, na primer, prostih 88 zdravniških delovnih mest. Ob tem je treba vedeti tudi, da zaposlovanje zdravnikov ne poteka le s pomočjo zavoda, ampak pretežno prek drugih zaposlitvenih kanalov.

Ker zdravnikov v Sloveniji že več let kronično primanjkuje, bolnišnice in zdravstveni domovi ne najdejo toliko novih moči, kot bi jih potrebovali. "Za okrog polovico prostih delovnih mest za zdravnike delodajalci najdejo kandidate in jih zaposlijo, polovica prostih delovnih mest pa ostaja nezasedena. Ko gre za posamezne specialiste s področja medicine so deleži nezasedenih prostih delovnih mest še precej večji," je za MMC pojasnila Alenka Gorše Dolinar z Zavoda RS za zaposlovanje.

Diplomanti ne pokrijejo niti upokojevanja
Težava iskanja novih zdravnikov se v zadnjih letih le povečuje. Čeprav ljubljansko medicinsko fakulteto na leto končaod 180 do 200 študentov, v Mariboru pa bo to šolsko leto študij medicine končala prva generacija, to ne zadostuje niti za pokritje upokojevanja zdravnikov.

Zgovoren je tudi podatek, da je število zdravnikov na prebivalca v Sloveniji manjše kot v večini evropskih držav. "Projekcije kažejo, da naj bi šele čez 25 let ujeli zahodne države glede števila zdravnikov - a ker tudi v Nemčiji, Avstriji in na Finskem, kjer imajo 3- ali celo 4-krat več zdravnikov na prebivalca kot mi, govorijo o pomanjkanju, jih verjetno ne bomo nikoli dosegli," je za MMC poudaril dekan mariborske medicinske fakultete Ivan Krajnc.

Ob tem se je po njegovih besedah treba zavedati še dejstva, da je populacija zdravnikov pri nas vse starejša, zato moramo računati na upokojitve, obolevnost in tudi smrti zdravnikov, saj zaradi stresnega dela in naporov zdravniki v povprečju umirajo dve leti ali tri leta prej kot drugi prebivalci.

"Kratkoročne rešitve ni"
Kako torej izboljšati stanje, zadostiti vsem potrebam in razbremeniti zdravnike, ki morajo zaradi pomanjkanja kadra večkrat dežurati, ob delu na svojem oddelku pa pokrivati še ambulante? "Kratkoročne rešitve za to problematiko ni. Napačne odločitve je politika sprejela pred 30 leti in zdaj žanjemo to, kar so sejali," je prepričan Krajnc. Izpostavil je tudi neposluh slovenskih oblasti za to vprašanje po osamovojitvi. Medicinsko fakulteto v Mariboru so namreč po njegovih besedah ustanovili s pomočjo gospodarstva SV Slovenije - od Trojan do Lendave, mariborske univerze in občine.

»Če bi čakali na odobritev in sredstva iz Ljubljane, jih ne bi dočakali. Vsi so bili proti. Država vlaga zdaj, ko gradi naše nove prostore, pred tem pa ni namenila dovolj sredstev za ustanovitev te fakultete.« Če na Štajerskem torej ne bi bilo takšne samoiniciativne akcije, bi bilo zdravnikov v prihodnosti še manj, dodaja dekan.

Medicinski študij eden najdražjih
Ker je medicinski študij eden najdražjih, saj traja 6 let in zahteva veliko laboratorijskih vaj ter praktičnega dela, se tako na mariborski kot na ljubljanski medicinski fakulteti strinjajo, da dodatne medicinske fakultete skoraj ni mogoče ustanoviti. Kapacitete v Ljubljani in Mariboru so namreč že zapolnjene, druge bolnišnice pa nimajo vseh potrebnih pogojev za izvajanje dela tega študija. V Ljubljani namreč vsako leto sprejmejo okoli 230 novih študentov, v Mariboru jih je trenutno 85, ko bo zgrajena nova fakultetna stavba, pa bodo to število predvidoma povečali na 120.

Čeprav je vsako leto naval študentov na fakulteto velik, naši sogovorniki s fakultet pojasnjujejo, da večje število vpisanih študentov ni mogoče, ker se velik del študijskega programa izvaja v laboratorijih in praktično ob bolnikih.

"Ker zdravstveni sistem in pacienti ne prenesejo večjega števila študentov ob bolniški postelji, v ambulantah in operacijskih dvoranah, ni mogoče povečati vpisa študentov. Izvedba študijskega programa v javnih zdravstvenih zavodih, kjer se študenti učijo v manjših skupinah, zagotavlja kvaliteto študija, ki je za nas edino sprejemljiva. To je tudi razlog, da vse ugledne medicinske fakultete po svetu nimajo tako velikih vpisov študentov, kakršni so npr. na družboslovnih fakultetah," pojasnjujejo na ljubljanski medicinski fakulteti.

Tujcev Slovenija ne zanima
Nekateri politiki so v preteklosti rešitev za slovenske težave videli v večjem zaposlovanju zdravnikov iz tujine. Na Zavodu RS za zaposlovanje so povedali, da so letos izdali 140 delovnih dovoljenj za tujce. A kmalu se zaplete pri denarju. V Sloveniji namreč zdravniki zaslužijo manj kot v drugih državah Zahodne Evrope, zato tuji zdravniki praviloma niso zainteresirani za zaposlovanje v Sloveniji. "Velikokrat je zanje Slovenija le 'prehodna postaja' v Zahodno Evropo," pravijo v ljubljanskem kliničnem centru.

Pojasnili so nam tudi, koliko zdravniki v UKC-ju Ljubljana zaslužijo. Zdravnik specializant je tako uvrščen najnižje, v 37. plačni razred, v katerem je bruto plača okoli 1.930 evrov, zdravnik specialist pa spada v 42. plačni razred z bruto plačo 2.350 evrov. Zaradi dodatnih dežuranj in drugih zadolžitev, ki jih morajo opravljati, ker ni dovolj kadra, so njihovi prejemki tudi višji. "Novinarji govorijo le o visokih plačah zdravnikov, a to je posledica preobilice dela zaradi pomanjkanja zdravnikov," opozarja Krajnc.

Ker se prebivalstvo v Sloveniji stara, hitro življenje, stres in nezdrave prehranjevalne navade pa prispevajo k slabšemu zdravju ljudi, se bo v prihodnosti s to problematiko treba resneje ukvarjati. Kaj namerava storiti ministrstvo za zdravje, nam v tednu dni ni uspelo izvedeti.