Motnjo avtističnega spektra ima dober odstotek ljudi. V Sloveniji okoli 20.000 prebivalcev. Kaj avtizem povzroča, še ni povsem jasno. "Vemo, da je delno gensko pogojen, delno nanj lahko vplivajo tudi okoljski dejavniki. Ne vemo pa natančno, kaj ga povzroča," je pojasnil Baker.

Prvi znaki se pokažejo v zgodnjem otroštvu: otrok se ne odziva na ime, ne vzpostavlja očesnega stika in slabo verbalno komunicira. "Ker otroci začnejo govoriti pri dveh letih, takrat običajno začnemo cepiti otroke, zato je prišlo do povezave z avtizmom in starši so pomislili, da je krivo cepivo," razkrije zmotno povezavo.

Otroci z avtističnimi motnjami ne sodijo v posebne programe
To je podkrepila tudi raziskava, ki jo je leta 1998 objavil britanski raziskovalec s področja medicine Andrew Wakefield. Trdil je, da obstaja tesna povezava med cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter avtizmom.

"Izkazalo se je, da so bili podatki v raziskavi neresnični in uredniki so članek tudi umaknili. Številne poznejše raziskave niso potrdile nobene povezave med cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR-cepivo) z avtizmom," je dodal.

Tudi poznejše teorije, da je povzročitelj timerasol, sestavina, ki cepivu zagotavlja obstojnost, ne držijo, pravi Baker: "V ZDA je bil timerasol odvzet cepivom, pa ne opažamo, da bi bilo na avtizma manj."

Baker je sicer avtor devetih knjig in predavatelj na temo socialnih spretnosti in obvladovanja težavnega vedenja. Med drugim zagovarja, da otroci z motnjami avtističnega spektra ne sodijo v šole s posebnim programom, temveč v običajne. Kako lahko k temu pripomorejo, uči starše, strokovne delavce in ozavešča družbo.