Nazadnje leta 2008, v psihiatrični bolnišnici.

"Pri meni gre za trenutno odločitev. Konec tedna sem bila na izpustu iz bolnišnice, doma smo kuhali kosilo, spekla sem mafine, sestra me je pripeljala v bolnišnico. Potem nenadoma …Ampak še od doma sem vzela škatlo tablet. Popila sem jih pred terapijo v bolnišnici. Ni bilo načrtovano, bilo je v trenutku. Ni se težko odločiti, ko so stvari tako daleč," pripoveduje ženska, ki je želela ostati anonimna. "Takrat ni pomembno, kaj bo, kako bo. Gre samo za to, da nekako pozabiš, s tabletami pa pozabiš," razlaga.

Domači skrivali, da je v psihiatrični bolnišnici
Ko so se njene težave začele, v prvem razredu srednje šole, ni naletela na posluh staršev. Govorili so ji stvari, ki so jo prizadele, rešitve ni našla. Ko je bila v psihiatrični bolnišnici, so domači to skrivali. "Če bi imela zlomljeno nogo, bi vsi vedeli. To je tabutema. Ko sem bila v varni hiši, sem imela podporo tete in sestrične, staršev pa ne," pripoveduje.
"Poiščite pomoč"
V družini je bilo prisotno tudi nasilje enega izmed staršev, pozneje tudi brata. Zdaj živi v stanovanjski skupnosti Ozare. Ko pridejo težave, se lahko o njih pogovarja s sostanovalci in strokovnim osebjem. Ravno to svetuje drugim ljudem v težavah: "Poiščite pomoč, včasih jo je težko dobiti, sploh če je nimate pri starših."
Narašča število samomorov
V Sloveniji se je število samomorov od leta 2008 povečalo s 409 na 443 v letu 2012, a strokovnjakinja Inštituta za varovanje zdravje (IVZ) Saška Roškar ne more trditi, da je to posledica le ekonomske krize. "Gotovo je, da kriza prinaša več samomorov, a je samomor vedno posledica več dejavnikov tveganja," je poudarila na tiskovni konferenci IVZ-ja. Podatki iz drugih držav so mešani: medtem ko se je ponekod število samomorov v zadnjih dveh letih zmanjšalo, se je drugje povečalo. Slovenija je po številu samomorov na sedmem mestu v Evropi, kot najpogostejša metoda ostaja obešanje. "Kjer je več alkohola in manj služb za pomoč, je več samomorilnosti," je "zakonitost" pojavnosti večje samomorilnosti pojasnila Saška Roškar in izpostavila Maribor in Koroško.

Proti samomoru tudi z aplikacijo za pametne telefone
Da za duševne težave ljudi ni dovolj posluha, je opozoril predsednik društva Ozare Slovenija Bogdan Dobnik. Zato so ustvarili aplikacijo za pametne telefone, ki se bo spremenila v gorečo svečo. S tem želijo preprečiti samomor in opozoriti, da je mogoče premagati še tako samomorilne misli. Dogodek Z močjo svetlobe premagajmo temo bo na mariborskem Trgu Leona Štuklja v torek zvečer ob 21. uri, kjer bodo postavili posebno znamenje, s katerim se bodo poklonili vsem umrlim zaradi samomora v letu 2012. Podravska regija namreč že vrsto let sodi med samomorilno najbolj ogrožene regije v Sloveniji. Znamenje bo sestavljalo natanko 443 parov odtisov različnih obuval - natanko po en par za vsakega umrlega v letu 2012. Aplikacija bo po besedah Dobnika sicer vsebovala tudi osnovna dejstva o samomoru, kako ukrepati oziroma kje poiskati pomoč.
Ameriška študija: samomor - hitra odločitev
Da se skoraj polovica samomorilcev za odvzem življenja odloči v 20 minutah, četrtina pa v petih minutah, je presenetljivo pokazala ameriška študija iz leta 2001, ki so jo opravili znanstveniki v Houstonu, je dejal vodja Slovenskega centra za raziskovanje samomora Univerze na Primorskem Diego de Lea. O hitri odločitvi za odvzem življenja pričajo tudi izkušnje iz Avstralije, kjer veliko mladostnikov popiva na balkonih, pod vplivom alkohola in čustvene stiske - kot je denimo prekinitev razmerja ali težav v izobraževalnem sistemu – pa hitro skočijo iz stolpnice.

Treba se je več pogovarjati o samomoru!
Življenjske zgodbe ljudi, ki so si poskusili vzeti življenje, ali njihovih svojcev je objavil v knjigi Prelomnice, neobičajno popotovanje v globine samomora, ki je izšla v slovenskem prevodu. Mednarodno znan psihiater in eden vodilnih raziskovalcev na področju preprečevanja samomorov pravi, da si kar 40 odstotkov ljudi znova poskuša vzeti življenje. "Duševne motnje, ekonomska kriza, partnerstvo, genska pogojenost, so mogoči vzroki za samomor, znanost pa ne ve, kakšna kombinacija dejavnikov pripelje do samomora, saj je veliko ljudi, ki ostanejo brez službe ali prekinejo razmerje, pa ne storijo samomora," je dejal profesor Diego de Lea. Pozval je tudi k destigmatizaciji samomora: o samomoru se je treba več pogovarjati, tudi v medijih oziroma javnosti - naj gre za pogovor med ljudmi, in ne le pogovor med bolniki in zdravniki.

Kako prepoznamo samomorilne namere?
Pisanje oporoke, razdajanje stvari, ki osebi veliko pomenijo, zapiranje vase, odklanjanje stikov, slabše razpoloženje - so znaki, ko je treba osebo spodbuditi k iskanju pomoči, je dejala predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik. Kot ključen razlog, zakaj nekdo stori samomor, pa je navedla, da "se ne lotimo reševanja problemov, dokler ni prepozno". "Težav je ogromno, premagovanje težav pa je pravi način reševanja," je poudarila ob zaznamovanju Svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki letos po vsem svetu poteka pod geslom Stigma: Pomembna ovira pri preprečevanju samomora.