Ob svetovnem dnevu hrane smo se pogovarjali s strokovnjakinjo z Inštituta za varovanje zdravja, ki je za MMC spregovorila tudi o primernosti mlečnih izdelkov z 0 odstotki maščobe, pomembnosti prebiranja deklaracij pri kupovanju živil in dostopnosti zdrave hrane.

Kako bi opisali prehrambene navade Slovencev v primerjavi z drugimi?
Po vsem svetu se spreminja okolje, v katerem živimo, pravimo, da postaja zelo "debelilno". Na voljo imamo v velikih količinah hrano, ki je energijsko zelo gosta in hranilno zelo redka - to pomeni, da z enim grižljajem dobimo v telo zelo veliko energije, hkrati pa malo snovi, ki jih telo res potrebuje. Po drugi strani pa se vedno manj gibamo, saj sedimo pred zasloni, se vozimo z dvigali, potujemo z avtomobili, skratka vedno manj moramo hoditi. To velja za ves svet, zato se po vsem svetu prehranske navade spreminjajo iz mogoče nekoliko bolj zdravih, tradicionalnih navad v moderne navade s hitrim prehranjevanjem, kar pomeni, da ne upoštevamo ritma obrokov in v prehrano vključujemo premalo sadja, zelenjave. Se pa stanje, kot v zadnjem času ugotavljamo, predvsem v Sloveniji izboljšuje.

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupovanju živil, če želimo jesti zdravo?
Predvsem na to, da moramo pri vsakem obroku uživati sadje in zelenjavo, saj z njimi razrečimo energijsko gostoto in vnesemo precej vitaminov, mineralov, dietnih vlaknin v telo. Če to upoštevamo, tudi če zraven pojemo kos pice ali kos sladkega peciva, si izboljšamo kakovost obroka. Po drugi strani pa toplo priporočam vsem, da berejo deklaracije. Na njih je napisano, kaj smo kupili in kakšna je hranilna vrednost. Če otroke naučiš brati deklaracije, pri nakupu sladoleda ugotovijo, kako so si ti različni - če se lista sestavin začne z mlekom, potem smetana in tako naprej, dobijo bistveno manj kalorij, kot če je na začetu napisana smetana. Drugače pa je klasično priporočilo, da se uživa kakovostne vrste beljakovin v hrani, torej mleko, mlečne izdelke z manj maščobami, kakšno jajce, oreščke, stročnice, pusto meso, od ogljikohidratnih živil predvsem izdelke, ki so narejeni iz polnovrednih žit, sadje in zelenjavo ter kakovostna olja.

Kakšno je vaše mnenje o izdelkih z oznako 0 odstotkov maščobe?
V vseh izdelkih, ki so precej tehnološko spremenjeni, se namesto teh maščob pojavi kakšna druga sestavina. Če odvzameš določen del maščobe, moraš namreč okus in konsistenco tega živila z nečim nadomestiti. Do določene mere maščobo potrebujemo, saj so naše celice, možgani in celične membrane sestavljene iz maščob, maščobnih kislin. Predvsem pri majhnih otrocih do 3. leta ne priporočamo živil z znižanim deležem maščob, ker jih potrebujejo, seveda pa tudi ne priporočamo živil, ki so izrazito bogate z maščobami in kjer se maščobe dodajajo. Mleko ali jogurt pa je načeloma zdravo živilo, ki, če ga uporabljamo v normalnih količinah in v normalni prehrani, ne predstavlja težav. Če bi na primer nosečnica zelo omejevala svoj vnos maščob, potem to ne bi bila zdrava prehrana.

Velja to tudi za vse odrasle?
Maščobo potrebujemo za opravljanje določenih funkcij znotraj telesa in za delovanje določenih tkiv. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča od 20 do 30 odstotkov dnevnega vnosa maščob. Pomembno je, kakšna je ta maščoba, da to niso nasičene maščobe, transmaščobne kisline, ki se velikokrat pojavljajo v precej predelanih izdelkih in so zapisane na deklaracijah, ampak da gre za kakovostne maščobe - predvsem mononasičene maščobe iz kakovostnih olj ali določen delež polinasičene maščobne kisline v živilih. Popolno odpovedovanje maščobam prav tako ne vodi v zdravje.

Vprašanje za ljubitelje čokolade: je res, da čokolada vsebuje tudi zdrave sestavine?
Nič ni črno-belega na tem svetu. Seveda tudi čokolada vsebuje nekatere antioksidante, ki so koristni, a sešteti je treba vse, kar čokolada prinese v telo. Vedno pa moramo čokolado obrniti in prebrati, kaj vsebuje. Če ugotovite, da je v njej 70 odstotkov mleka, smetane in sladkorja, potem ima to zelo malo opraviti z zdravimi sestavinami kakavovega zrna.

Kateri način priprave hrane je najkoristnejši - kuhanje, pečenje, kuhanje na sopari?
Če kuhamo in pojemo vse, kar se kuha z živili, potem je tudi kuhanje primerno, seveda pa ne prekuhavanje. Sicer pa priporočamo soparjenje, čeprav je to bolj naporno, a raje manj kuhanja kot preveč, predvsem pri sadju in zelenjavi. Odsvetujemo cvrtje, ker nastajajo nekatere škodljive snovi in ni težava le to, da je nezdrava uporabljena maščoba. Če jemo ocvrto hrano nekajkrat na leto, pa tudi ni nič narobe. Ni problematična hrana za praznike, ampak vsakdanja prehrana.

Kolikokrat na teden je priporočljivo jesti meso?
Meso se priporoča nekajkrat tedensko, a imamo različne vrste mesa in rdeče meso se priporoča nekajkrat mesečno. Večja težava so mesni izdelki, kjer je več maščob, soli in različnih snovi.

Kako komentirate prepričanje, da je zdrava hrana razkošje in predraga, da bi si jo lahko privoščil vsak?
Pozna se, da priporočila zdrave prehrane upoštevajo predvsem ženske, bolj izobraženi in tisti, ki imajo nekoliko višji prihodek. Manj zdravi prehranjevalni vzorci pa se pojavljajo pri moških, mlajših, manj izobraženih in tistih, ki imajo nižji socialno-ekonomski status. Vsi ti dejavniki zagotovo vplivajo, a če si zdravo prehrano predstavljamo kot brokoli in paradižnik sredi zime, potem nastane težava. Če pa sredi zime zdravo prehrano vzameš kot kislo zelje, kislo repo in ješprenj, kar je nedvomno zdrava prehrana, potem so stvari veliko bolj obvladljive. Tudi z nižjim ekonomskim standardom si je mogoče pripraviti zdravo prehrano. Upoštevati je treba sezonskost in da si pomagajo s tistimi viri, ki so ravno tako dobri, a nekoliko cenejši.

Kako naj se po vašem upremo uživanju hrane pozno zvečer?
Z veliko discipline in predvsem tako, da gremo dovolj zgodaj spat. Kot zdaj govorimo o zdravi prehrani, bomo čez nekaj časa v zdrav življenjski slog dodali še spanje. Mislim, da premalo spimo in ne spimo v ritmu svojih hormonov, kar ruši ravnovesje v organizmu. Zelo modro je ugasniti televizijo in se spraviti v posteljo okoli desetih zvečer. Če se že pojavi večerna lakota, pa ne jejmo oreščkov ali energijsko goste hrane, ampak gremo raje na večerni sprehod, pojemo jabolko, spijemo čaj. Zavedati se moramo, da živimo v okolju, v kakršnem ljudje še nikoli niso živeli. Vedno se je bilo namreč za hrano treba zelo potruditi, zato v telesu nimamo nobenih mehanizmov, ki bi nas varovali pred velikimi vnosi hrane. Zelo zaščitno smo naravnani pred prenizkimi vnosi hrane, naše telo kopiči zaloge, ko le more. Ker teh mehanizmov v evoluciji nismo potrebovali in jih nimamo, je treba vklopiti razum.