Ob začetku postnega časa je Slovenska Karitas v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, z zavodoma Med.Over.Net in Varna pot, s Katedro za družinsko medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani in s Celjsko interdisciplinarno akcijsko skupino za varnost v cestnem prometu pripravila projekt 40 dni brez alkohola.
Akciji se lahko pridružijo posamezniki, družine, skupnosti, društva, združenja ali organizacije na številnih prireditvah, srečanjih in druženjih tako, da ne ponujajo ali pijejo alkoholnih pijač.
Statistični podatki o prometnih nesrečah in alkoholu:
- vsaka tretja nesreča je posledica uporabe alkohola;
- alkohol vsako leto samo v Evropi povzroči 17.000 mrtvih v prometnih nesrečah;
- posebej izpostavljeni tveganju za smrtno prometno nesrečo so mladostniki v starosti od 18 do 24 let;
- polovica udeležencev, ki vozi pod vplivom alkohola, je starih od 15 do 34 let, pri tem pa je velika večina moških.
vir: Policija
S sporočilom Za več pravega veselja brez alkohola želijo organizatorji akcije opozoriti na posledice čezmernega uživanja alkohola in izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkohola. Te se kažejo kot nasilje v družinah, pri nesrečah v prometu in boleznih, ki so posledica alkohola.
Alkoholik vsak peti Slovenec, vsaka 25. Slovenka
Za alkoholizmom v Sloveniji zboli vsak peti odrasli moški in vsaka petindvajseta odrasla ženska, pravijo na Inšitutu za varovanje zdravja, pri čemer opozarjajo, da "hkrati z alkoholikom trpi posledice predvsem njegova neposredna okolica in je zato neposredno prizadet še ustrezno večji delež prebivalcev Slovenije". Med zasvojenimi z alkoholom po podatkih IVZ-ja sicer izstopajo moški, ljudje brez izobrazbe, ljudje brez otrok in ljudje, ki se uvrščajo v čisto spodnji družbeni razred.
Zaradi alkohola in posledic alkoholizma je po zadnjih podatkih leta 2007 umrlo 772 ljudi (kar pomeni, da je stopnja umrljivosti zaradi alkoholizma 44,4 na 100.000 odraslih prebivalcev), v večini primerov pa je bil vzrok alkoholna bolezen jeter (581), leta 2008 pa je bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholizma še več - 821.
Leto 2007: 3.414 nesreč, povezanih z alkoholom
Alkohol pa (žal) ubija tudi posredno - vsaka tretja prometna nesreča je namreč posledica čezmernega uživanja alkohola. V letu 2007 se je zgodilo 3.414 prometnih nesreč z udeležbo alkohola, kar je predstavljalo 11 odstotkov vseh prometnih nezgod. Alkohol je bil ob tem še drugotni razlog za 40,3 odstotka vseh prometnih nezgod s smrtnim izidom. Med umrlimi povzročitelji prometnih nesreč jih je bilo 68 (42,2 odstotka) alkoholiziranih, pravijo na IVZ-ju.
Policija pa je v okviru akcije Alkohol ubija - največkrat nedolžne predstavila malce bolj spodbudne podatke - število povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so bili pod vplivom alkohola, se je v letu 2008 zmanjšalo za 24 odstotkov, se je pa leta 2008 v primerjavi z leto prej ta pol odstotka povečalo število skupnih povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola.
Kako učinkovit je Kebrov zakon?
Ob tem je MMC zanimalo tudi, kako učinkovit je pri omejevanju porabe alkohola, zakon, ki je bil sprejet leta 2003, znan tudi pod imenom Kebrov zakon. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje, je bilo največ kršitev (prodaja alkoholnih pijač mladoletnim ali tistim, ki so pod vplivom alkohola, kršenje prepovedi točenja ali prodaje alkohola ipd.) leta, ko je bil zakon uveden, torej 2003, ko so ugotovili 2.032 kršitev zakona. Od takrat naprej pa število ugotovljenih kršitev upada.
Najmanj kršitev so na ministrstvu ugotovili leta 2009, in sicer 140. Med temi je bilo največ (54) glede nespoštovanja določbe o prepovedi prodaje in ponudbe alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let.
Podpora družine, okolice odločilna pri zdravljenju
Vsi, ki se odločijo za zdravljenje zasvojenosti z alkoholom, morajo skozi dolgotrajen proces zdravljenja, je poudaril eden izmed sodelujočih v akciji 40 dni brez alkohola, dr. Marko Kolšek s katedre za družinsko medicino. Opozoril je tudi na pomen pravočasnega iskanja pomoči in organizacije, ki jo ponujajo.
Med drugim je poudaril, kako pomembna je pomoč, ki jo lahko nudimo kot prijatelji, sodelavci in sorodniki osebam, ki imajo težave z alkoholom. Pojasnil je, da so osebe, ki imajo težave z alkoholom bolniki, ki potrebujejo pomoč, in ne sodbe. Marsikdo si zaradi strahu pred obsodbo ne želi priznati, da potrebuje pomoč in da si želi drugačno življenje, ter si je posledično ne upa poiskati, pravi Kolšek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje