Zakon v zvezi s tem sledi odločbi ustavnega sodišča, ki je leta zahtevalo, da se poleg nujne in prostovoljne hospitalizacije vzpostavi tudi alternativni postopek (neprostovoljne) hospitalizacije psihiatričnih bolnikov. Tega bodo v skladu z novim zakonom lahko sprožili uporabniki, svojci, splošni zdravniki in koordinatorji v bolj normalnih okoliščinah, oziroma ko še ni nastopila tista stopnja, da je huje ogroženo zdravje ali življenje, je pojasnila Nadja Čobal z ministrstva za zdravje.

Za odločanje o zadevah ne bo več pristojno sodišče na lokaciji psihiatrične bolnišnice, ampak bo odvisno od kraja prebivališča osebe, poroča Radio Slovenija. Novosti zakona sta tudi skupnostna obravnava in dve vrsti koordinatorjev. Prve bodo zaposlovale psihiatrične bolnišnice za osebe, ki potrebujejo nadaljevalno zdravljenje, in bodo imeli večja pooblastila. Od svojega "varovanca" bo koordinator lahko zahteval, da se bo zadrževal v določenem kraju, da se bo udeleževal zdravljenja in da bo lahko tudi vstopil v njegovo stanovanje.

Ob omejitvi pravice do svobode gibanja psihiatričnemu bolniku pripada zastopnik
Za ljudi, ki ne potrebujejo več tolikšne stopnje zdravljenja, ampak le rehabilitacijo in pomoč pri učenju vsakdanjih veščin, pa bodo skrbeli koordinatorji v centrih za socialno delo. Koncesijo za koordinatorje bodo lahko pridobile tudi nevladne organizacije in s tem priskočile na pomoč centrom za socialno delo.

Vsak posameznik bo imel po novem zakonu v situacijah, ko bo na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, na varovanem oddelku oziroma v nadzorovani obravnavi, to je v treh situacijah, v katerih se mu omeji svoboda do gibanja, pravico do zastopnika, je še dodala Čobalova.

Poleg novosti, ki jih prinaša zakon, se obeta tudi nov nacionalni program duševnega zdravja, ki je že v pripravi, govori pa o promociji zdravja, preventivi, razmerah v delovnem okolju in situacijah, ki dolgoročno vplivajo na duševno zdravje, a so nemalokrat spregledane.