Še ne uporabljate Facebooka? Za zdaj ste še med večino 80 odstotkov uporabnikov interneta. Foto: Reuters
Še ne uporabljate Facebooka? Za zdaj ste še med večino 80 odstotkov uporabnikov interneta. Foto: Reuters
Cern
Pospeševalnik v Cernu je eden ključnih znanstvenih projektov v Evropi. Foto: EPA
Windows 7
Windows 7 združuje zanesljivost XP-jev z rešitvami Viste. Foto: EPA
Chrome
Googlov brskalnik Chrome dobiva nadgradnjo v izredno hitrem operacijskem sistemu, ki pa bo na voljo samo na zanj proizvedenih netbookih. Foto: Reuters

Največji pospeševalnik delcev v Evropskem centru za jedrske raziskave na meji med Francijo in Švico v bližini Ženeve znova obratuje. Pospeševalnik se je pokvaril le 36 ur po tem, ko so ga zagnali 10. septembra 2008, nato pa je sledila neverjetna serija okvar, ki je napeljala Holgarja Nielson in Masaa Ninomiya do najbolj neverjetne teorije leta. Priznana fizika sta spisala študijo, ki se poigrava z možnostjo, da pospeševalnik sam sebe sabotira, pri čemer naj bi motnja prihajala iz prihodnosti. No, konec novembra je Cern le začel znova delovati.

FB vsepovsod in brez meja
Zgodba leta pripada Facebooku, ki je tudi v Sloveniji postal del vsakdanjih pogovorov in predvsem opravkov. Na začetku leta je ustanovitelj najbolj priljubljenega socialnega omrežja na svetovnem spletu Mark Zuckerberg objavil, da FB uporablja 150 milijonov. Samo 11 mesecev zatem se na strani ustavlja že neverjetnih 350 milijonov posameznikov. Naslednji cilj je 500 milijonov uporabnikov, kar naj bi zagotovo dosegli v prihodnjem letu.

Elektronika prehiteva papir
Drugi velikan postaja Twitter, ki je najhitreje rastoče socialno omrežje, a s 50 milijoni uporabnikov močno zaostaja za Facebookom. V Sloveniji je ta prepad še veliko večji. Občutne spremembe napoveduje tudi Amazonova trditev, da je letošnji 'praznični darilni hit' njihov elektronski bralnik kindl, kar je posledično privedlo do tega, da so na božični dan prodali več elektronskih kot pravih tiskanih knjig.

Na spletu več kot milijon Slovencev
Uporaba svetovnega spleta še naprej narašča - v Sloveniji ga redno uporablja že skoraj 1,1 milijona oziroma 64 odstotkov posameznikov v starosti od 10 do 74 let. Na svetovni ravni ocenjujejo, da splet uporablja 1,5 milijarde ljudi.

Spopad brskalnikov in operacijskih sistemov
Microsoft
vrača udarec in želi ostati vodilno IT-podjetje na svetu. 22. oktobra je na prodajne police prišel nov operacijski sistem Windows 7, ki nadomešča XP-je in Visto. Ne počiva niti Google, ki je z brskalnikom Chrome dodobra razburkal vode na trgu, kjer je sicer Firefox z Mozzilo že skorajda ujel Microsoftov Internet Explorer.

Google je tudi predstavil nov operacijski sistem OS Chrome, ki pa bo izključno deloval na "netbookih", katerih delovanje bo v celoti potekalo v brskalniškem okolju. "Netbooki" oziroma mali prenosni računalniki so tudi največja prodajna uspešnica na področju računalniškega hardwara, kar naj bi ostali tudi v prihodnjem letu.

Hubbel pokukal najdlje do zdaj
Poleg številnih poletov raketoplanov na Mednarodno vesoljsko postajo je ljubitelje in poznavalce vesolja najbolj navduševal obnovljeni Hubblov teleskop, ki je med drugim fotografiral najstarejše odkrite galaksije do zdaj. Britanski milijarder Richard Branson je prvič predstavil novo, 20-metrsko vesoljsko plovilo, ki naj bi prvo na svetu služilo predvsem v komercialne namene. Leto je minilo tudi v znamenju 40. obletnice pristanka na Luni. Ravno na Luni je Nasino vesoljsko plovilo izmerilo najnižjo temperaturo v našem osončju. Ta znaša kar -249 stopinj Celzija.

"Znanstvene" Nobelove nagrade za leto 2009
Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli trije znanstveniki, Charles Kao, Willard Boyle in George Smith, za pionirska odkritja na področju optičnih vlaken in polprevodnikov. Nagrado za kemijo so si razdelili dva Američana in Izraelka za raziskave ribosomov, ki so imele pomemben delež pri razvoju antibiotikov. Raziskave kromosomov in delitve celic sta nobelovo nagrado za medicino prinesla trem znanstvenikom iz ZDA: Elizabeth Balckburn, Carol Greider in Jacku Szostaku.

Dogodek leta 2010 - prehod na digitalno televizijo
Slovenija bo decembra 2010 dokončno prešla na oddajanje programskih vsebin izključno v digitalni tehniki. Po tem datumu spremljanje prek analognih sprejemnikov ne bo več mogoče.