15 tisoč galaksij. Vsaka vsebuje desetine ali stotine milijard zvezd, večina zvezd ima najbrž vsaj en planet. Kakšna je možnost, da se na nobenem izmed njih ni razvilo življenje, nastala civilizacija ...? Posnetek je nastal v okviru projekta HDUV in vsebuje severno polje prejšnega projekta GOODS. Posnetek je mozaik, je pa 14-krat večji od Hubblovega ultraglobokega polja v ultravijolični svetlobi, nastalega leta 2014. Polnoločljivostna inačica, v kateri so vidne vse podrobnosti, je na voljo na povezavi znotraj besedila. Polje najdete v severnem delu ozvezdja Veliki medved. Foto: NASA, ESA, P. Oesch (University of Geneva), and M. Montes (University of New South Wales)
15 tisoč galaksij. Vsaka vsebuje desetine ali stotine milijard zvezd, večina zvezd ima najbrž vsaj en planet. Kakšna je možnost, da se na nobenem izmed njih ni razvilo življenje, nastala civilizacija ...? Posnetek je nastal v okviru projekta HDUV in vsebuje severno polje prejšnega projekta GOODS. Posnetek je mozaik, je pa 14-krat večji od Hubblovega ultraglobokega polja v ultravijolični svetlobi, nastalega leta 2014. Polnoločljivostna inačica, v kateri so vidne vse podrobnosti, je na voljo na povezavi znotraj besedila. Polje najdete v severnem delu ozvezdja Veliki medved. Foto: NASA, ESA, P. Oesch (University of Geneva), and M. Montes (University of New South Wales)

V naslovno fotografijo je ujel kar 15.000 galaksij, lepše slovensko meglenic oz. osvetij, od katerih jih 12.000 proizvaja nove zvezde, piše v sporočilu za javnost.
Da je v en posnetek lahko stlačil toliko portretirancev, je moral svoje zmogljivosti v ultravijolični svetlobi kombinirati s prispevki drugih opazovalnic.
V tokratnem naporu sta sicer nastala dva posnetka, več v galeriji. Vse to je nastalo v okviru projekta Hubble Deep UV Legacy Survey (podrobneje tukaj), ki se osredinja na ultravijolični del spektra elektromagnetnega valovanja. Hubble je kot vesoljski teleskop pri tem še posebej koristen, saj jo prejema neovirano, medtem ko je ozračje lep del ustavi.
Na ta način so lahko znanstveniki preučevali 12.000 zvezde rojevajočih osvetij vse do 11 milijard let v preteklost, vključno z obdobjem najvišje "porodne" aktivnosti, to je 3 milijarde let po velikem poku. Znanstveni članek o tem je objavljen v The Astrophysical Journal.
Program gradi tudi na podatkih iz prejšnjih opazovanj, npr. kampanje CANDELS, slednja pa je opazovala košček neba znotraj kampanje GOODS. Prav v okviru projekta CANDELS so leta 2015 odkrili tudi najbolj oddaljeno, najstarejšo znano galaksijo.

Za ogled naslovne fotografije v najvišji kakovosti v novem zavihku odprite tole povezavo. OPOZORILO: PNG datoteka, velikost 81 MB
*
Druga fotografija, južni del polja, je tukaj (PNG 61 MB).

FOTO: V galeriji še nabor nekaj posnetkov Hubbla zadnjih mesecev. Opozorilo za mobilne uporabnike: velikosti posamičnih datotek so okoli 5 MB.