Milijarde kometov mrgoli po zunanjem delu in občasno kakšen izmed njih obišče tudi našo soseščino. Primerke astronomi redno fotografirajo, odkrivajo in analizirajo. So torej osončni vsakdan. Njihov razpad pa je po drugi strani precej skrivnostnejša zadeva. Te kepe "umrejo" relativno hitro in nenapovedano, zato so jih do zdaj le redko fotografirali v fazi razpada (izjeme so razpadi blizu Sonca, kot je bil ISON, video o tem spodaj).

Za do zdaj najnatančnejši, najpodrobnejši posnetek repatice med drobitvijo je poskrbel vesoljski teleskop Hubble. Ujel je repatico 332P/Ikeja-Murakami 67 milijonov kilometrov stran od Zemlje, 150 mio. km stran od Sonca in le malo za orbito Marsa.

332P/Ikeja-Murakami spada med manjše repatice, primerljiv je z nekaj nogometnimi igrišči, jedro naj bi bilo široko približno pol kilometra.

Košček za koščkom
Na posnetku je vse prej kot enoten objekt: 25 kot hiša velikih kosov, ki se drug od drugega oddaljujejo s hitrostjo hoje, in se razprostirajo na skoraj 5.000 kilometrih. Ni sicer jasno, kdaj točno se je začel razpad, Hubble ga je morda ujel na začetku ali sredi izbruha. Verjetnejše je zadnje, saj se 332P zmanjšuje že od leta 2010, ko so ga odkrili, enkrat (leta 2012) je že odvrgel izdatno količino materiala.

Drobitev ali izparitev?
Prav tako niso povsem poznani mehanizmi, kako in zakaj repatice razpadejo. Jasno je le, da ima precej masla na glavi Sonce, ki s toploto zbudi zmrznjene pline v kometu, ti se uplinijo in destabilizirajo telo. V tem primeru naj bi bilo krivo vrtenje. Curki prahu in plina pritiskajo nazaj na komet, podobno kot brizgalna cev na gasilca, in 332P naj bi pognali v še hitrejše vrtenje okoli svoje osi. Posledično naj bi se komet razrahljal in ob sredobežni sili izstreljeval kose v vsem smeri, ocenjujejo v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal Letters.

"V preteklosti je med astronomi prevladovalo mnenje, da repatice razpadejo, ko jih Sonce ogreje in povzroči uplinjevanje ledu," je povedal prvi avtor David Jewitt. "Ostalo ne bi nič ali pa osiromašena razbitina, ugasli komet. A zdaj kaže, da je fragmentacija pomembnejši proces. V primeru 332P najbrž vidimo komet, ki se drobi do bridkega konca," je pojasnil.

Ocenili so, da bo 332P zdržal še približno 25 takšnih izbruhov. Če se predpostavi, da se zgodijo enkrat na šest let, kolikor traja njegova krožnica, potem je pred njim še 150 let obstoja. Zveni veliko, a z galaktičnega vidika je to pomežik.

Hubble je lep posnetek drobeče se repatice naredil že leta 2006, ko je ujel 73P/Schwassmann-Wachmann 3.
Če ostanki razpadajočega kometa zaidejo na krožnico Zemlje, je na nebu viden kot dež utrinkov. Najbolj znani so Perzeidi.

Praopeke Sončnega sistema
Kometi so drobir iz časa nastajanja Osončja, tisti material, ki se mu ni uspelo zlepiti v nič večjega. So torej 4,5 milijarde let stari "arheološki" ostanki, ki razkrivajo, kakšne razmere so takrat vladale v našem domovanju. Trenutno ima človeštvo pri eni repatici svojo sondo, Rosetto. V njenem kometu je razpoka, ki tudi nakazuje razpad v bližnji prihodnosti. A Rosetta tega dogodka ne bo videla, saj jo prihodnji teden čaka veliki finale in ugasnitev.

Video iz leta 2013: ISON izpari ob Soncu