Pred dvema avgustoma je Esina sonda Rosetta dohitela slovito "kopalno račko" in vmesni dve leti sta bili zgodovinski. Rosetta jih je preždela v nenavadnih orbitah okoli drvečega kometa, pomikajoč se od le nekaj kilometrov oddaljenosti do stotin, umikajoč se nevarnemu drobirju in iščoč stik z izgubljenim pristajalnikom Philae.

Ves ta čas je čakajoči ekipi raznovrstnih znanstvenikov nazaj pošiljala dragocene meritve in situ, prve tovrstne sploh. Naraščajočo gomilo podatkov še vedno analizirajo in vrstijo nove ugotovitve, med drugim o razmerah, ki so v protoplanetarnem disku veljale 4,5 milijarde let nazaj. Kometi so namreč arheološki ostanki nastanka Osončja, prvobitni drobir, ki se mu ni uspelo povezati v večja telesa in je načeloma ostal nespremenjen. So tudi mogoč prinašalec vode in organskih snovi na Zemljo, ko se je ta enkrat ohladila.

Najenostavnejša aminokislina
Kupu odkritij, ki smo jih povzeli v tem zbirnem članku, se je pridružilo še odkritje dveh na videz abstraktnih in nepomembnih molekul. Evropska vesoljska agencija je sporočila, da so v repatici našli aminokislino glicin in element fosfor, raziskava pa je objavljena v znanstveni publikaciji Science Advances.

Aminokisline so navadno sestavljene iz ogljika, kisika, vodika in dušika, iz njih pa se nadalje sestavljajo proteini; torej beljakovine. Glicin (NH₂CH₂COOH) je najenostavnejša aminokislina sploh. Rosetta ga je večkrat zaznala v komi, torej atmosferi repatice, še preden je dosegla perihelij, Soncu najbližjo točko na orbiti. Zaznala je tudi molekule, ki bi lahko bili kemični "predniki" glicina.

Prva detekcija izhaja iz oktobra 2014, ko je oddaljenost med Rosetto in repatico znašala deset kilometrov, drugič marca 2015 s 30 kilometrov, pa še večkrat z več kot 200 kilometrov. Takrat so material daleč ponesli curki izbruhov.

Nastane lahko tudi brez vode
Zakaj so detekcije sporadične in ne stalne? Glicin se upari šele pri 150 stopinjah Celzija, zato ga sončni žarki ne zbudijo. V kometovo atmosfero ga kvečjemu ponese skupaj s tokom drugega izbruhanega materiala, ki je na Sonce precej občutljivejši.

"Glicin je edina aminokislina, ki nastane tudi brez vode. Iz dejstva, da smo ob njem našli tudi njegove domnevne kemične prednike, sklepamo, da nastaja ali v medzvezdnem prahu ali med ultravijoličnim obsevanjem ledu; še preden se ta za milijarde let ujame v kometih," je izjavila Kathrin Altwegg, prva avtorica raziskave.
To ni prva najdba glicina zunaj Zemlje. Našli so ga v vzorcu kome kometa Wild 2, ki ga je na Zemljo prinesla Nasina sonda Stardust, toda tu obstaja teoretična možnost kontaminacije. Zaznali naj bi ga tudi v medzvezdnem prostoru, toda tudi to ima svoje omejitve zaradi oddaljenosti. Rosettina detekcija in situ je prva nedvoumna potrditev glicina, so zatrdili pri Esi.

Gradnik DNK
Drugo ključno odkritje je element fosfor. Najdemo ga v vseh živih bitjih. Sestavlja informacijski izvor bitij, molekulo DNK celične membrane in skrbi za prenos kemične energije med celicami, so našteli na Esi.
Povezanost ni nujno vzročnost
Soavtorica Herve Cottin je pozvala k previdnosti, da ne bi bilo prehitrega sklepanja o vzročnosti. "Na področju poznavanja kemije zgodnje Zemlje je še ogromno neznank. Zapolniti moramo veliko evolucijsko luknjo, ki zeva med dostavo teh elementov na Zemljo in samim pojavom življenja," je izjavila.

"A pomembno dejstvo ostaja, da se repatice zadnje 4,5 milijarde let niso spremenile in nam zato ponujajo neposreden vpogled v zgodnjo kemijo Osončja. Vidimo lahko sestavine prebiotske juhe, ki je naposled vznik življenja omogočila," je povedala. Količina različnih organskih molekul, ki sta se ji pridružila še glicin in fosfor, govori v prid teoriji, da so kometi potencialni dostavljavci ključnih molekul, je k temu dodal Matt Taylor, poglavitni znanstvenik misije.

Organski koktajl
Instrument COSAC je na kometu že prejšnje leto zaznal plejado 16 z ogljikom in dušikom bogatih spojin. Štiri med njimi (metil izocianat, aceton, propionaldehid in acetamid) prej na kometih še niso zaznali. Ptolemy je ujel zbirko spojin, ki prevladujejo v komi: vodno paro, ogljikov monoksid in ogljikov dvokis, pa še prgišče ogljikovodikov s formaldehidom na čelu. Nekatere izmed naštetih igrajo ključno vlogo v predbiotični sintezi aminokislin, sladkorjev in dušikovih baz. Poenostavljeno: gradnikov življenja na Zemlji. Primer: formaldehid je vključen v proces nastanka riboze, to pa je najti v DNK, poudarjajo na Esi.

Toda Rosettina opazovanja kot celota kažejo, da 67P in njemu podobna družina kometov (t. i. jupitrovci) verjetno ni odgovorna za dostavo na Zemljo. Voda na Čurjumov-Gerasimenku nosi drugačen kemični podpis kot tista na modrem planetu, zato so jo k nam prinesli ali kometi drugačnega tipa ali pa asteroidi. Tudi izvora dušika, ki sestavlja tri četrtine naše atmosfere, ni iskati pri jupitrovcih, kaže detekcija molekularnega dušika na 67P. Najdba molekularnega kisika o tej temi sicer ne pove veliko, pa toliko več o razmerah na začetku Osončja.
Drugemu pristanku naproti
Rosetta in komet sta trenutno 416 milijonov kilometrov stran od Zemlje v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, stran pa drvita s hitrostjo 64.000 kilometrov na uro. Sonda ga bo spremljala predvidoma še do konca leta, nakar bo šla po poti Philae in na kometu tudi sama pristala.

Čurjumov-Gerasimenko se bo v prisončje spet vrnil predvidoma leta 2021, skupaj s Phiale in Rosetto, če ju ne bo odpihnilo s površja. In če ne bo razbil na več delov, saj je v njem že 500-metrska razpoka. Morda bo takrat že na poti Nasina še neimenovana misija, ki namerava storiti še korak dlje - na (nekem) kometu pristati in vzorce prinesti nazaj domov.