Skozi tisočletja so kometi burili domišljijo ljudi kot bleščeča, oddaljena predstava na nebu. Philae je bil sprva zamišljen kot tisti pionir, ki bo skrivnostnost razblinil z neposrednim dotikom. Kot tisti, ki bo oddaljenost spremenil v bližino - s prvim, nadzorovanim in mehkim pristankom na kometu v zgodovini človeštva. Toda sredi novembra 2014 Evropski vesoljski agenciji ni šlo ravno vse po načrtu.

Že ko ga je leteča sonda Rosetta 12. novembra odvrgla, je bilo znano, da je eden izmed treh pristajalnih mehanizmov neuporaben. Potisniki na mrzli plin, ki bi mi morali Philae potisniti ob tla kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko, so odpovedali že nekje med potovanjem. Tudi harpuni, ki bi morali takoj zatem robota pripeti ob komet, se nista sprožili. Tako se je Philae od tal odbil in skupno kar trikrat pristal. Zelo malo je manjkalo, da ga ni odneslo nazaj v vesolje, pri čemer bi na Esi ostali zelo kislih obrazov - na ta trenutek so čakali več kot deset let.

60 kratkih ur
Philae je nazadnje zaneslo v senco pečine, kjer njegove sončne celice niso dobile dovolj svetlobe. Zanesel se je lahko le na primarno baterijo in v 60 urah delovanja mu je na Rosetto (in Zemljo) uspelo precurljati nekaj fotografij in meritev. Ugasnil je 14. novembra.

Esini znanstveniki so sprva računali, da bodo imeli neposreden prenos s kometa še vsaj tri mesece, in imeli za ta čas ogromno načrtov, ki pa so ostali neizpolnjeni.
Ostalo jim je še eno upanje: da se bodo razmere med približevanjem Soncu toliko izboljšale, da se bo metrski robot segrel na delovno temperaturo in ustvaril dovolj električne energije za ponovno prebujenje. Možnosti za to so bile zelo majhne.

Presenetljivo prebujenje
Zato so bili po sedmih mesecih, junija lani, še toliko bolj navdušeni: Philae se je zbudil in iz temačne kotanje 85 sekund pošiljal signal. Imel je dovolj energije in bil tudi "ogret" na -35 stopinj Celzija, povrhu vsega pa je kazalo, da je mrzlo obdobje, ko so temperature dosegle tudi - 150 stopinj Celzija, preživel skoraj povsem nepoškodovan. Na aktivnem kometu z izbruhi snovi vsenaokoli to ni ravno samoumevno.

Vse skupaj je bila sreča v nesreči. Če bi Philae pristal po načrtu v regiji Agilka, bi že marca 2015 zanj postalo prevroče. Tako pa ga je pečina sprva poslala v mirovanje zaradi teme in hladu, poleti 2015 pa ga je ščitila pred premočnim obsevanjem.

Na Esino središče za vesoljske operacije v Darmstadtu so prejeli 300 paketov dragocenih informacij, prvih pravih in situ meritev na repatici - nekaj, česar ni imel še nihče na svetu. Izkazalo se je, da je Philae bil že nekaj časa prebujen, a ni mogel vzpostaviti stika z matično sondo. Še bolj je znanstvenike vznemirjalo vedenje, da je v pomnilniku Philae ostalo 8.000 dodatnih, neposlanih paketov informacij, pa tudi to, da bi lahko nazadnje pognali vgrajeni sveder in v komet povrtali. Nekaj, kar v prvih 60 urah ni zares uspelo.

Med varnostjo in dobitkom
Frustracije so naraščale, ko se mali laboratorij v naslednjih julijskih dneh kar ni in ni hotel zares odzvati. Rosetta je sporadično prejela kak "glas" tu in tam, ki je trajal od nekaj do nekaj ducatov sekund. To pa ni stabilna komunikacija, ki bi zagotavljala zanesljive prejete informacije, še manj pa pošiljanje ukazov za nadaljnje ravnanje. Na Esi so začeli razmišljati, da Philae morda le ni tako nepoškodovan, kot so kazale prvotne analize, in da sta komunikacijski anteni (dve identični za vsak primer) najbrž v slabem stanju.
V skrajnem poskusu, da bi se le dokopali do dragocenih podatkov, so sondi Rosetta ukazali približevanje repatici - kar je bila v danih razmerah huda težava. Komet je aktivno telo, ki ves čas, še posebej pa ob vročini Sonca, odmetava manjše in večje kose materiala. Ti bi ob trku lahko uničili Rosetto ali pa jo dezorientirali, zato je bilo to početje zelo tvegano in nazadnje ustavljeno. Zadnja komunikacija med Philae in umikajočo se Rosetto je potekala 9. julija lani.

Prišel je perihelj, Soncu najbližja točka orbite, in s tem vrhunec kometove aktivnosti. Na Esi so lahko le upali, da se bo na zrcalni preslikavi drugega dela poti okoli Sonca še kaj zgodilo.

Z ohlajevanjem zadnje upanje
Med oddaljevanjem se seveda aktivnost kometa zmanjšuje in v zadnjih dveh mesecih so inženirji Rosetto spet približevali ledeni kepi. Do zadnjega niso vrgli puške v koruzo, upajoč, da je metrska naprava izbruhe preživela nepoškodovana - ali vsaj še vedno na kometu.
Zdaj pa se čas ponovno izteka. Konec januarja bo 67P že tako oddaljen od naše zvezde, da bo ponovno premrzlo za delovanje elektronike. Pred približno tednom so tako z DLR-ja v vesolje odposlali še poslednji poskus, da prebudijo jezdeca.

"Čas se izteka, mi pa hočemo izkoristiti prav vse možnosti, ki še ostajajo," je 10. januarja letos izjavil prvi mož misije Philae, Stephan Ulamec. Philae so prek Rosette ukazali, naj - če še posluša - požene težko kovinsko kolo. To je sicer bilo namenjeno vzdrževanju stabilnosti med spustom proti kometu. S premikom kolesa na tleh so hoteli doseči, da se Philae vsaj nekoliko premakne, s tem pa otrese prah s sončnih celic in se morebiti bolje orientira proti viru svetlobe.

Pomenljiv oblak prahu
Scenarij so imeli pripravljen tudi za možnost, da Philae izvede manever, a o njem zaradi slabih anten ne poroča. Rosetta je domnevno območje zadnjega pristanka temeljito fotografirala, da bi morda lahko na posnetkih zasledili oblaček prahu, ki bi se ob premiku dvignil.

A kot kaže, se mali robot, ki je Evropi priskrbel svoj "Apollo trenutek" zmagoslavja, ni odzval niti mu ni uspelo najti sledi dvignjenega prahu. O tem z Ese ni ne duha ne sluha. Philae je tako za vedno odšel v zgodovino in dragoceni podatki z njim.

Še drugi pristanek
Rosetta pa, kot že napovedano, ostaja in bo aktivna še do septembra letos. Tedaj bo sledila predhodniku in se počasi, nadzorovano spustila na tla kometa. Ker ima še boljše instrumente kot Philae, bo pot še natančneje dokumentirala, s čimer bomo na Zemlji dobili še boljši posnetek pristanka. Še več: po poročanju revije New Scientist bo Rosetta pristala blizu Philae in ga fotografirala. Tako bomo vedeli, kje se je skrival ves ta čas, in verjetno tudi to, kaj je šlo narobe.

Medtem zbrane podatke znanstveniki še naprej analizirajo. Najbolj sveža raziskava je potrdila, da so bleščeči deli površja kometa zares sestavljeni iz vodnega ledu. Ta voda pa ni tista, ki je napolnila oceane na Zemlji.
Video 1: Simulacija trikratnega pristanka glede na zbrane podatke

Video 2: Posnetek spusta