1. SpaceX je za Naso na MVP dostavil štiri ljudi

Sorodna novica Nasa uspešno izstrelila SpaceX-ovo raketo. Četverica bo v vesolju šest mesecev.
Izstrelitev je bila predvidena za ponedeljek, a so jo nekaj minut pred vzletom preklicali zaradi težav s kemičnim sistemom, ki skrbi za prižig motorjev merlin. Foto: Nasa
Izstrelitev je bila predvidena za ponedeljek, a so jo nekaj minut pred vzletom preklicali zaradi težav s kemičnim sistemom, ki skrbi za prižig motorjev merlin. Foto: Nasa
S postajo združen Zmaj. Foto: Nasa
S postajo združen Zmaj. Foto: Nasa

Ameriško podjetje SpaceX je prejšnji četrtek s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstrelilo raketo Falcon 9, z njo pa vesoljsko ladjo Crew Dragon. Ta se je dan pozneje priklopila na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Vkrcali so se Stephen Bowen in Woody Hoburg (Nasa), Andrej Fedjajev (Roskozmos) in Sultan Saif Al Nejadi (Združeni arabski emirati). V okviru odprave Crew-6 bodo v vesolju preživeli predvidoma šest mesecev in izvedli približno 200 eksperimentov. Do odhoda odprave Crew-5 to soboto zjutraj je bilo na postaji enajst ljudi.

V Crew Dragonu od leve proti desni: Fedjajev, Hoburg, Bowen, Al Nejadi, drugi ZAE-jev vesoljeplovec. Foto: SpaceX
V Crew Dragonu od leve proti desni: Fedjajev, Hoburg, Bowen, Al Nejadi, drugi ZAE-jev vesoljeplovec. Foto: SpaceX

Video 1: SpaceX-ov posnetek izstrelitve

Video 2: Nasin posnetek izstrelitve

Video 3: SpaceX-ov posnetek priklopa na MVP

Video 4: Odklop Crew Dragona Crew-5


2. Nova različica Starlinkov

Foto: SpaceX
Foto: SpaceX

Sicer pa sta za SpaceX-om dela polna tedna s še tremi izstrelitvami Falconov 9.

Prvi s Starlinki natovorjen Sokol se je s Cape Canaverala dvignil poprejšnji torek ponoči po našem času. V nizkozemeljsko tirnico je dostavil 21 prenovljenih Starlinkov. Prva stopnja je rutinsko pristala na robotski ladji. V vesolju je bila tretjič, vključujoč misije CRS-26 (poglavje 2) in OneWeb 16.

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko poudarimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila na aljosa.masten@rtvslo.si.

"Vmesni člen" Starlinkov

Obstoječi oziroma "stari" Starlinki ne zadostujejo za ambiciozne načrte, ki jih ima podjetje s konstelacijo. Zato že dolgo pripravlja različico V2, ki bo med drugim omogočala neposredno povezavo z mobilnimi telefoni (med drugim se za to zanima družba T-mobile, poglavje 2). Ampak: načrtovani V2 je s sedmimi metri prevelik za Falcone 9, pa tudi masiven (1,1 tone), zato bo letel na prihodnjem izstrelitvenem sistemu Starship. In ker bo do polne operativnosti Starshipa preteklo še kar nekaj časa, je SpaceX pripravil kompromis: V2 mini, ki je po navedbah podjetja štirikrat zmogljivejši, zato tudi večji, a še primeren za Falcone 9 (jih je pa namesto več kot 50 v raketo šlo zgolj 21). SpaceX je posebej izpostavil nov ionski pogon (potisnik na Hallov pojav) na argon. Ta žlahtni plin so izbrali, ker je precej cenejši od kriptona in ksenona.

Video 1: Posnetek izstrelitve

Avdio 1: Zvok iz nadzornega središča

Starlink in vojaški smoter

Nekaj prahu je v zadnjih mesecih dvignila uporaba omrežja Starlink od ukrajinske vojske. Februarja je namreč vodja SpaceX-a Gwynne Shotwell sporočila, da so prekoračili pogodbo s tem, ko so omrežje uporabljali v "napadalne namene", kot primer je navedla napadalne trote (letalnike). Starlink se lahko uporablja za humanitarne namene in za komunikacijo, je opozorila.

Zadeva je očitno presenetila tudi ameriško vojsko. Vodja ameriškega vesoljskega poveljstva (US Space Command) general James Dickinson je zadevo označil kot "poučno", še posebej v času, ko se ameriška vojska vse bolj zanaša na pridobitne ponudnike storitev. Primer Starlinka v Ukrajini kaže, da lahko pridobitna vesoljska infrastruktura igra pomembno vlogo v sodobnih konfliktih, a obenem ne sme biti nesporazumov med ponudnikom in uporabnikom. Dickson je poudaril, da bo v prihodnosti treba od začetka jasno opredeliti pogoje vsakršne vojaške uporabe pridobitnih storitev.

Video 2: Posnetek seje odbora

Izstrelitev starih Starlinkov

Drugi Falcon 9 s Starlinki je poletel s Cape Canaverala, in sicer prejšnji petek popoldne. V nižjo Zemljino orbito je ponesel 51 "starih" Starlinkov. Prva stopnja je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila že dvanajstkrat.

Video 3: Posnetek izstrelitve

Avdio 2: Zvok iz nadzornega središča

V tretji izstrelitvi, ki se je zgodila ta petek, pa je SpaceX v nebo tretjič in zadnjič pomagal konkurenci. Falcon 9, ki se je dvignil s Cape Canaverala, je odtovoril 40 satelitov OneWeb, ki prav tako skrbijo za dostop do medmrežja z nizkozemeljske tirnice.

OneWebova konstelacija bo sicer precej manjša, namesto več deset tisoč bo v prvi fazi štela zgolj 648 satelitov (trenutno 582).

Prva stopnja rakete je pristala na tleh. V vesolju je bila trinajstkrat.

Video 4: Izstrelitev OneWeb 17


3. Predlog proračuna Nase: 27 milijard dolarjev

Povišica Nasi oz. programu Artemis kaže na politično zaupanje v program. Manjša tudi možnost, da si bo politika premislila, kot si je sredi programa Apollo. Na fotografiji vesoljska ladja Orion na odpravi Artemis I. Foto: Nasa
Povišica Nasi oz. programu Artemis kaže na politično zaupanje v program. Manjša tudi možnost, da si bo politika premislila, kot si je sredi programa Apollo. Na fotografiji vesoljska ladja Orion na odpravi Artemis I. Foto: Nasa

Bela hiša je objavila okvirni predlog proračuna za leto 2024. Nasi podeljuje 27,2 milijarde dolarjev oziroma 25,7 milijarde evrov. To je 1,8 milijarde dolarjev oziroma sedem odstotkov več kot leto poprej. Povišica nekoliko pokrije inflacijo.

500 milijonov dolarjev več je namenjenih človeškemu raziskovanju vesolja (skupaj 8,1 milijarde). Povišica naj bi pokrila stroške priprave misije Artemis II. Ta se bo po načrtih Nase zgodila decembra 2024. Posadko bodo razkrili 3. aprila.

950 milijonov dolarjev je namenjenih misiji za pridobitev vzorca Marsa (Mars Sample Return), ki jo Nasa snuje skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo.

Bela hiša podpira sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo na misiji ExoMars. Esa išče partnerja za izstrelitev in dostavo roverja Rosalind Franklin do tal Marsa, po tem, ko je prekinila sodelovanje z Rusijo zaradi velikega napada na Ukrajino.

Zanimiva postavka se tiče Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Bela hiša namreč 180 milijonov dolarjev namenja razvoju vesoljskega plovila oziroma vlačilca (space tug) za varno iztirjenje MVP-ja. MVP bo namreč (predvidoma) po letu 2030 treba varno spraviti z neba v ocean. Nasa je do zdaj računala na Ruse in njihovo vesoljsko ladjo Progres, toda Rusi napovedujejo izstop iz projekta z letom 2028.

Več podrobnosti bo Bela hiša predstavila v ponedeljek. Predlog mora še skozi dolgotrajni kongresni postopek, kjer se navadno precej spremeni.

Video: Nagovor prvega moža Nase Billa Nelsona ob predlogu proračuna


4. Zakaj je zatajila Vega-C

Padanje višine, ponazoritev, ki kaže pot navzdol in zaskrbljen pogled vodje poleta. Zelo jasno, da nekaj ni prav. Prizor z 21. decembra lani med misijo V22. Foto: ArianeSpace/posnetek zaslona
Padanje višine, ponazoritev, ki kaže pot navzdol in zaskrbljen pogled vodje poleta. Zelo jasno, da nekaj ni prav. Prizor z 21. decembra lani med misijo V22. Foto: ArianeSpace/posnetek zaslona

Evropa nima sreče z raketami Vega. V zadnjih osmih poletih oziroma od leta 2019 so odpovedale kar trikrat.

Turobno vzdušje v evropskem izstrelitvenem izstrelišču Kourou je nazadnje zavelo decembra lani, na drugem poletu nove Vege-C (V22). 151 sekund po vzletu je potisk druge stopnje začel hitro upadati. Raketa s tovorom vred – satelitoma Pléiades Neo – ni nabrala dovolj hitrosti, temveč je sledila balističnemu loku in padla v morje.

Raketa Vega-C na poletu V21. Foto: ESA-CNES-Arianespace/Optique video du CSG - S. Martin
Raketa Vega-C na poletu V21. Foto: ESA-CNES-Arianespace/Optique video du CSG - S. Martin

Esa in ArianeSpace sta izvedla preiskavo in izsledke javno objavila. Zatajil je motor Zefiro-40 na drugi stopnji. Natančneje: del šobe, narejen iz ogljiko-ogljikovih kompozitov, je šel skozi "premočno termomehanično erozijo". Po domače, uničen je bil pod silo in vročino plamena. In ker je ta sporni kos uravnaval izpuh motorja, je tlak v komori padel in s tem tudi potisk.

Preiskava je pokazala, da je bil uporabljeni material nehomogen, kot piše v sporočilu za javnost, in preveč porozen, kot so se izrazili na novinarski konferenci. Kako je lahko proizvajalec, italijanski Avio, izbral takšen material? Ker je postavil napačna merila sprejemljivosti in posledično te konkretne pomanjkljivosti med testiranjem sploh ni zaznal, so pojasnili na novinarski konferenci. Motor se je na testiranju namreč dobro izkazal.

Predstavniki italijanskega Avia so na konferenci povedali, da so kos kupili od ukrajinske družbe Južnoje (Yuzhnoye) in da tega ne bodo več počeli. Namesto tega so se obrnili na družbo ArianeGroup. Zakaj so odpovedali posle pri Južnoje, čeprav je dostavljen material ustrezal zahtevam, niso pojasnili.

Prihodnji polet Vege-C bo predvidoma decembra, "stare" Vege pa poleti.

Odziv Ukrajine

Ukrajinska vesoljska agencija je v sporočilu za javnost izrazila presenečenje, saj je bila o izsledkih obveščena zgolj prek medijev.

Poudarila je, da so bili vsi izdelki, ki jih je ukrajinska vesoljska industrija predala evropskim partnerjem, skladni s specifikacijami – takšni kot naročeni.

Izrazila je tudi dvom o sklepih. "Izjava [Ese], ki temelji na poročilu neodvisne preiskovalne komisije, na žalost ne pušča prostora za kakršne koli nadaljnje razprave in meče senco na ugled ukrajinske vesoljske industrije. Z vsem dolžnim spoštovanjem do mnenja evropskih kolegov iz neodvisne preiskovalne komisije Ukrajinska vesoljska agencija meni, da so sklepi preuranjeni in da zahtevajo nadaljnjo preiskavo morebitnih dodatnih dejavnikov, ki so prispevali k neuspešni izstrelitvi Vege-C."

Povrhu je dvom o kakovosti preiskave izrazila tudi francoska vesoljska agencija CNES.

Glavobol za evropsko izstrelitveno industrijo

Raketa Vega (torej predhodnica Vege-C) je prvič odpovedala julija leta 2019, ko je eksplodiral motor druge stopnje Zefiro 23 (Avio); drugič pa novembra 2020 zaradi napačno zvezanih kablov usmerjevalnika motorja na stopnji AVUM.

Konkurenca na področju lahkih nosilnih raket se hitro množi, če se bodo težave Vege-C nadaljevale, potem se lahko počasi poslovi od že zdaj upadajočega tržnega deleža pridobitnih izstrelitev. Nihče si ne želi v pogubo poslati svojega dragocenega satelita, ki ga je dolgo razvijal in vanj vložil veliko denarja, sploh če ga lahko izstreli na kakšni cenejši, pa še zanesljivejši raketi. Povrhu se odpovedi Veg dogajajo v neugodnem času za evropsko izstrelitveno industrijo. Težkonosilna raketa Ariane 5 se počasi poslavlja, njena naslednica, Ariane 6, pa vse bolj zamuja, Sojuzi-2 iz Francoske Gvajane ne letijo več, evropski kupci izstrelitev, tudi državni, pa so prisiljeni posegati po storitvah drugih celin. Neodvisen evropski dostop do vesolja, temelj obstoja Ese oziroma ArianeSpace, se maje.

Video: Novinarska konferenca

Video 2: Posnetek ponesrečenega poleta, začetek na 14:40


5. Raketa, ki jo je Japonska pripravljala 10 let, odpovedala

Foto: Jaxa/posnetek zaslona
Foto: Jaxa/posnetek zaslona

Tudi Japonci nimajo razlogov za rajanje. Raketa H3, ki so jo pripravljali celo desetletje in nanjo veliko stavijo, je na prvem poletu odpovedala.

Raketa se je v torek dvignila s Tanegašime in prvi del poleta je kazalo dobro. A druga stopnja rakete se kratko malo ni prižgala, zato so jo po 14 minutah poleta razstrelili, sporoča japonska vesoljska agencija Jaxa.

H3 so prvič poskusili izstreliti že sredi februarja, a se stranska potisnika nista prižgala, zato je ugasnila tudi prva stopnja in raketa je takrat obstala na ploščadi. Posnetek tukaj.

Razvoj rakete se je začel leta 2013. Jaxa in družba Mitsubishi Heavy Industries sta vanj vložila slabo milijardo in pol evrov. Zajeten del zneska je šel v novi vodikov motor LE-9, ki se je tokrat dobro izkazal, presenetljivo pa je odpovedal stari LE-5B, ki se že dolgo uporablja na raketah H2. Za H3 so pripravili izboljšano različico, LE-5B-2, a morebiti izboljšave niso bile tako dobre. Več bo pokazala preiskava, ki jo obljublja Jaxa. Agencija se v japonskem slogu posipa s pepelom in odeva v raševino.

Odpoved na prvem poletu katere koli rakete ni presenetljiva. Je pa presenetljivo to, da so Japonci očitno res verjeli v uspeh in na H3 naložili državni satelit ALOS-3 oziroma Daiči-3, namenjen opazovanju Zemlje in vreden več kot dvesto milijonov evrov. Navadno se na krstni polet uvrstijo manj vredni, eksperimentalni sateliti, priložnost se da univerzam in raziskovalcem, ki si izstrelitve težje privoščijo, ali pa celo balast.

H3 je 63 metrov visoka in 5,3 metra široka dvostopenjska raketa z od nič do štirimi stranskimi potisniki na trdo gorivo. Njen smoter je ekonomičnost, konkurenčnost in prodor na trg pridobitnih izstrelitev. Japonska je po poročanju medijev nameravala osnovno različico rakete prodajati za slabih 50 milijonov evrov, kar bi jo v grobem postavilo ob bok Falconom 9.

Video: Posnetek izstrelitve


6. 465 Dolgih pohodov

Kitajska je v četrtek po našem času s Taijuana (Taiyuan) izstrelila raketo Dolgi pohod-4C, z njo pa satelita Tianhui-6 A in B, namenjena opazovanju Zemlje. To je bila 465. izstrelitev v raketni družini Dolgi pohod, piše Šinhua (Xinhua), in 400. satelit, ki ga je razvila Kitajska akademija vesoljskih tehnologij (CAST).


7. NOTICE:

Nasin vesoljski teleskop Chandra je odkril "presenetljivo osamljeno galaksijo". Več tukaj, znanstveni članek tukaj.Mednarodna znanstvena raziskava je na podlagi meritev Nasinega satelita OCO-2 pripravila karto izpustov in zajema ogljikovega dioksida po državah. Več tukaj, znanstveni članek tukaj.Evropska vesoljska agencija ponuja 200 zaposlitev. Če vas zanima, preverite tukaj.
Vesoljska ladja Sojuz MS-24 bo na Mednarodno vesoljsko ladjo poletela junija, ne septembra, kot je bilo predvideno do zdaj, piše Tass. Domov bo pripeljala posadko puščajočega Sojuza MS-22.Ameriška raketna družba United Launch Alliance naj bi bila na prodaj, poroča ArsTechnica.


8. Težava določanja časa na Mesecu

Esa namerava postaviti lunarno 4G-omrežje in priskrbeti tudi satelitsko navigacijo, za kar je natančno merjenje časa bistveno. Potrebne bodo krajevne atomske ure. Na simbolični podobi načrtovani evropski lunarni pristajalnik Argonaut. Foto: ESA–ATG
Esa namerava postaviti lunarno 4G-omrežje in priskrbeti tudi satelitsko navigacijo, za kar je natančno merjenje časa bistveno. Potrebne bodo krajevne atomske ure. Na simbolični podobi načrtovani evropski lunarni pristajalnik Argonaut. Foto: ESA–ATG

Evropska vesoljska agencija je predlagala uvedbo enotnega časovnega pasu na Mesecu.

Čas na Zemljinem naravnem satelitu teče drugače zaradi nižje težnosti. Ura na Luni na zemeljski dan v povprečju pridobi 56 mikrosekund, odvisno od tega, kje je, saj se lokalni težnostni privlak Lune razlikuje. To je zanemarljivo pri krajših lunarnih misijah, kot so bile Apollove. V prihodnosti pa bodo odprave daljše in kompleksnejše s številnimi napravami v orbiti Meseca in na tleh. Končni cilj je celo stalna prisotnost na sivem prahu. Takrat bodo razlike precej pomembnejše.

Ljudje bodo na tleh Meseca in na načrtovani vesoljski postaji Lunarni portal, ki bo švigala po lunarnem nebu. Čas bo zanje tekel različno. Za sinhronizacijo videoklepeta ob kavi to na začetku ne bo težava, skozi dolga leta pa se bodo razlike nabrale. Podoba je simbolična in računalniško ustvarjena. Foto: Nasa/Alberto Bertolin
Ljudje bodo na tleh Meseca in na načrtovani vesoljski postaji Lunarni portal, ki bo švigala po lunarnem nebu. Čas bo zanje tekel različno. Za sinhronizacijo videoklepeta ob kavi to na začetku ne bo težava, skozi dolga leta pa se bodo razlike nabrale. Podoba je simbolična in računalniško ustvarjena. Foto: Nasa/Alberto Bertolin

Potem bo treba odgovoriti na številna vprašanja. Naj zgolj prek telekomunikacij pridobivajo podatke o zemeljskem času in mu sledijo? Poenostavljeno, naj z Zemljo sinhronizirajo ure? Primer je Mednarodna vesoljska postaja, ki se ravna po univerzalnem koordiniranem času (UTC), čeprav čas na njej teče počasneje (astronavti se z nje vrnejo rahlo mlajši, kot če bi ta čas preživeli na kopnem). Naprej: naj za "uradni" čas na Luni skrbi ena organizacija? Kako sploh določati čas ob dejstvu, da lunarni dan pri ravniku (ekvatorju) traja kar 29,5 zemeljskega dneva, kar je za uravnavanje dnevnih opravil astronavtov nepraktično? Lunarna ura namreč traja več kot dvanajst zemeljskih.

Določiti bo treba tudi lunosrediščen referenčni sistem, podoben zemeljskemu sistemu ITRF. Ta je temelj za omrežje številnih atomskih ur, katerih podatki se združujejo v pariški organizaciji BIPM, in pa na podlagi katerih se statistično izračuna UTC. Nekaj takega bi torej – nekoč – potrebovali na Luni, namiguje Esa. Izkušnje bodo zagotovo koristile pri odpravah na Mars ali dlje v vesolje z veliko hitrostjo. Takrat bodo razlike v lokalnem času postale izrazite. Več v Esini objavi.

Določanje univerzalnega časa je zapleteno. Radovedni lahko pojasnila o tipih najdejo tukaj.


9. FOTO:

NGC 5486. Foto: ESA/Hubble & NASA, C. Kilpatrick
NGC 5486. Foto: ESA/Hubble & NASA, C. Kilpatrick

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografije spiralne galaksije NGC 5486. Galaksija je v ozvezdju Velikega medveda, oddaljena je 110 milijonov svetlobnih let. Rožnata barva izkazuje nastajanje zvezd. Več tukaj.

Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Podkast ApolloLajka (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros
Astronomsko društvo Vega
Astronomsko društvo Orion
Astronomski krožek Gimnazije Šentvid
Fizik o vesoljskem vremenu: Sončni blog
Podkast Sončni blog (nova epizoda)


NA VIDIKU:

Sobota, 11. marecTerran 1 – prvi polet

Sobota, 11. marecElectron – Stronger Together

Nedelja, 12. marec – Proton – Olimp-K 2

Sreda, 15. marecFalcon 9 – Dragon CRS-27

Sreda, 15. marec – Nasa in Axiom Space bosta razkrila prototip skafandra za Artemis III