1. Pomemben mejnik za Starship

Opravljen je bil pomemben korak do izstrelitve sistema Starship. Ameriško podjetje SpaceX je na kompleksu Boca Chica (Teksas, ZDA) v ponedeljek izpeljalo mokro vajo (ang. wet dress rehearsal), torej Starship napolnilo z gorivom in simuliralo odštevanje do izstrelitve. Ni znano, kako uspešna je bila, ker je podjetje skopo z informacijami.

Sistem Starship so nato razdrli. Drugo stopnjo, torej vesoljsko ladjo Starship (Ship 24), so odpeljali na t. i. Raketni vrt, področje, kjer so upokojeni Starshipi. To je sprožilo ugibanja, ali je nemara tudi Ship 24 oddelal svoje ali pa gre zgolj za začasno parkirišče. Prva stopnja, Super Heavy (Booster 7), ostaja na izstrelitvenem stojalu, čakajoč na t. i. statični preizkus, v sklopu katerega bodo prvič prižgali vseh 33 motorjev, čeprav le za nekaj sekund. Če bo vse to uspešno, potem prvi orbitalni polet sistema Starship ni več daleč. Prvi mož SpaceX-a Elon Musk je namignil, da bi se lahko zgodil z marcem.

Super Heavy še nikoli ni poletel, medtem ko je več prototipov stopnje Starship opravilo "skoke" do deset kilometrov. Eden izmed njih je varno pristal.

Zadevo budno spremlja ameriška vesoljska agencija Nasa, ki je Starship vključila v svoj program Artemis. Prav Starship bo – po načrtih – na misiji Artemis III vrnil človeka na Luno, in to že čez tri leta. Imel bo vlogo lunarnega pristajalnika, torej bo zgolj ponesel ljudi od vesoljske postaje Lunarni portal na tla in nazaj. Za to bo sicer potrebnega še veliko razvoja, med drugim sistemov za vzdrževanje življenju primernih razmer, predvsem pa dotakanja ohlajenega goriva v orbiti.

Izstrelitveni sistem Starship bo po trditvah podjetja zmožen ponesti do 150 ton v nizkozemeljsko tirnico, nato pa z dotakanjem goriva več kot 100 ton globoko v Osončje, in to za nekaj redov velikosti nižjo ceno kot primerljive rakete. Če se bodo napovedi uresničile, bo Starship sprožil revolucijo pri raziskovanju vesolja in druge izstrelitvene sisteme nemudoma naredil zastarele.

Video: Kratek povzetek mokre vaje

Rutina Falcona 9 tudi z rekordnim tovorom

Sicer pa je SpaceX ta teden rutinsko izstrelil raketo Falcon 9, s katero prav tako trese temelje svetovne raketne industrije.

Falcon 9 je tokrat poletel v četrtek dopoldne po našem času s Cape Canaverala (Florida, ZDA). Rutinsko je dostavil 56 satelitov Starlink.

Prva stopnja je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila devetkrat.

Masa tovora je bila 17,4 tone, največ doslej na Falconu 9.

Video: Posnetek dogodka (izstrelitev na 8.50, pristanek na 17.20)

Nov dogovor v korist astronomiji

Starlink je množica satelitov v nizkozemeljski tirnici za dostop do medmrežja. Zdaj jih je nekaj tisoč, nekoč jih bo več deset tisoč, kar krni astronomska opazovanja z Zemlje.

SpaceX je v preteklosti nekoliko prisluhnil astronomom in že prilagodil tehnologijo, a program nadaljuje, saj si od njega obeta visoke prihodke.

Ta teden pa je dosegel dogovor z ameriško Nacionalno fundacijo za znanost (NSF), ki prinaša nadaljnje prilagoditve na drugi generaciji Starlinkov. Ti naj ne bi smeli preseči sedme magnitude svetlosti. Med drugim bodo prebarvani z novo črno barvo, ki naj bi zmanjšala odsev; kopne opazovalnice ne bodo več ugašale laserskih žarkov vsakič, ko mimo prileti Starlink; in preverili bodo motenje radijskih teleskopov Starlinkovih oddajnikov. Več v NSF-jevem sporočilu za javnost.

Vprašanje je, koliko bo dogovor dejansko koristil, saj dozdajšnji niso preveč, in koliko bo vplival na vse druge akterje, ki tudi nameravajo v nebo poslati več tisoč internetnih satelitov.

2. Didier Queloz: Nebo ne pripada Elonu Musku

Števec odkritih eksoplanetov, torej planetov, ki so jih odkrili zunaj našega sončnega sistema, je pred kratkim dosegel več kot pet tisoč dvesto, lani so jih – tudi ob pomoči teleskopa James Webb – odkrili več kot dvesto.

A pravzaprav še ni preteklo veliko let, odkar so odkrili prvega. Leta 1995 je to uspelo tedaj še ne tridesetletnemu doktorskemu študentu Švicarju Didierju Quelozu, ki je štiriindvajset let pozneje za to dobil Nobelovo nagrado. V intervjuju za Frekvenco X na Valu 202, ki ga je opravila radijska novinarka Maja Ratej, se je profesor fizike na Univerzi v Cambridgeu spomnil časov sredi 90. let, ko je odkritju o najdenem planetu verjel le on sam ("Bil sem kot Nezemljan med astrofiziki!"), danes pa v tej veji fizike deluje več sto tisoč raziskovalcev.

Več v intervjuju, v katerem omeni tudi Muskove načrte, tukaj ali v posnetku zgoraj.

3. Rocket Lab prvič iz ZDA

Podjetje Rocket Lab je v sredo opolnoči izstrelilo raketo Electron in v 550-kilometrsko orbito dostavilo tri radijske satelite Hawkeye360. Po 32 izstrelitvah z Nove Zelandije je prvič uporabilo ameriško izstrelišče Wallops v Virginiji.

17 metrov visoka raketa Electron ima tri stopnje, prvi dve žene kerozin. Opcijska tretja je namenjena natančni oddaji tovora v orbito. V soncesinhrono tirnico lahko ponese do 300 kilogramov tovora in je namenjena pretežno satelitom, ki niso dovolj hitro našli mesta na večjih raketah.

Rocket Lab sicer načrtuje velikopotezno raketo naslednje generacije Neutron, neke vrste pomanjšani Starship (poglavje 2).

Video: Posnetek dogodka

4. Redka japonska izstrelitev

Japonska vesoljska agencija Jaxa in podjetje Mitsubishi Heavy Industries sta v četrtek z vesoljskega središča Tanegašima (Tanegashima) izstrelila raketo H-IIA. Ta je proti soncesinhroni tirnici poslala vojaški satelit Radar 7.

H-IIA je 53 metrov visoka in štiri metre široka dvostopenjska raketa na vodik s stranskimi potisniki na trdo gorivo. Odvisno od konfiguracije v nizkozemeljsko tirnico zmore med 10 in 15 tonami tovora. Od leta 2001 je poletela 46-krat z eno samo odpovedjo. Kmalu jo bo nadomestil "bolj ekonomičen" H3. Še ena prilagoditev na cenovni pritisk večkrat uporabnih raket.

To je bila prva japonska izstrelitev letos. Zadnja lanska, z raketo Epsilon, se je končala v plamenih (poglavje 5).

5. Vesoljski sprehod pri MVP-ju

Astronavta Koiči Vakata (Jaxa) in Nicole Mann (Nasa) sta prejšnji petek opravila sedem ur in 21 minut dolg vesoljski sprehod pri Mednarodni vesoljski postaji. Namestila sta en nosilec za nove panele sončnih celic iRosa, pri drugem pa naletela na težave. (Več o iRosi tukaj.) Opravilo je prestavljeno na naslednji izhod z MVP-ja, ki bo predvidoma 2. februarja. To je bil prvi vesoljski sprehod letos. Več tukaj.

Video: Posnetek dogodka

6. NOTICE:

7. FOTO: Repatica C/2022 E3 vidna tudi iz Slovenije

Komet C/2022 E3, ki so ga astronomi prvič opazili marca lani, je te dni že viden tudi na nebu nad Slovenijo, trenutno v ozvezdju Malega medveda, kjer bo do noči z 28. na 29. januar, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna. Med 30. in 31. januarjem bo letel približno 10 stopinj stran od Severnice, nato bo vstopil v ozvezdje Žirafe. Največjo svetlost in s tem vidnost bo dosegel 1. februarja, ko bo od Zemlje oddaljen le 42 milijonov kilometrov. 4. in 5. februarja pa bo v ozvezdju Voznika. "Vsa omenjena ozvezdja so trenutno visoko na nebu in lepo vidna," je sporočil Žiberna.

Komet je pri nas z boljšim daljnogledom viden že od decembra. Lepo je bil viden tudi prejšnji teden, ko je bilo v jutranjem času nekaj jasnine, v zadnjem času pa ogled otežuje oblačno vreme. Trenutno je komet na meji, ko ga bo že mogoče videti tudi s prostim očesom, "seveda s temne lokacije, kjer ni svetlobnega onesnaževanja", pravi Žiberna. Od 17. januarja je komet tudi cirkumpolaren, kar pomeni, da je na odprtem obzorju viden celotno noč. V večernem času bo lepo viden še tudi v sredini februarja.

Komet z znanstvenim imenom C/2022 E3 (ZTF) so prvič opazili v kalifornijskem observatoriju Palomar prek programa Zwicky Transient Facility, s katerim kartirajo vesolje. Komet se je Soncu predvidoma najbolj približal 12. januarja, 1. februarja pa bo najbližje Zemlji.

Marsikateri medij poroča, da naj bi komet Zemljo nazadnje preletel pred približno 50.000 leti, ko naj bi ga gledali neandertalci, in da je to njegov poslednji obisk središča Osončja. Astrofizik ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter pa opozarja, da ni nujno, da bo hiperbolična tirnica, ki ji komet sledi, takšna tudi ostala ali pa da je takšna vedno bila. Občutljiva je namreč za težnostne motnje planetov tukaj ali pa mimoletečih zvezd v Oortovem oblaku, od koder po vsej verjetnosti izhaja. "Tako je bilo v preteklosti in bo v prihodnosti, torej pri takih kometih res ne moremo sklepati, da so bili tu pred 50.000 leti ali bodo čez 50.000 let," je zapisal. Še več, vse bolj kaže, da gre za prvi obisk središča Sončevega sestava. Razlog je v mešanici hlapljivih plinov, ki jih v taki obliki ob drugem obletu Sonca ne bi bilo več toliko, je poudaril. Tako imamo verjetno priložnost, da si dobro ogledamo telo, ki je bilo več kot štiri milijarde let (skorajda) neokrnjeno, in je torej izjemno pristen arheološki ostanek iz časov nastanka našega širšega domovanja.

Sorodna novica Komet maha v slovo, vesoljski metulj in konec marsoletja

Komet je sestavljen iz ledu in prahu z zelenkasto avro, njegov premer pa je ocenjen na približno en kilometer, je po poročanju AFP-ja pojasnil Nicolas Biver, astrofizik na pariškem observatoriju. To pomeni, da je precej manjši od kometa Neowise, zadnjega kometa, vidnega s prostim očesom, ki je Zemljo preletel marca 2020, in Hale-Boppa, ki je leta 1997 preletel Zemljo in imel približno 60-kilometrski premer, še piše Slovenska tiskovna agencija.

8. Buzz Aldrin je 93. rojstni dan praznoval s poroko

Sorodna novica Buzz Aldrin je 93. rojstni dan praznoval s poroko

Buzz Aldrin, drugi človek, ki je stopil na Luno, je za 93. rojstni dan dolgoletni partnerici, 30 let mlajši Anci Faur, obljubil večno zvestobo. "Navdušena sva kot najstnika, ki sta pobegnila in se na skrivaj poročila," je po pisanju MMC-ja sporočil Aldrin. Več tukaj.

9. FOTO: Vihrave mlade zvezde v Orionu

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo zvezde spremenljivke V 372 Orionis, ki je v Orionovi meglici okoli 1450 svetlobnih let stran. Spremenljivka je zato, ker se njen izsev izrazito spreminja. Več tukaj.

10. FOTO: Hladen oblak, zanimive spojine

Vesoljski teleskop James Webb se je tokrat osredinil na Kameleonovo meglico 1, od Zemlje oddaljeno 630 svetlobnih let, polno temnih molekularnih oblakov. V njej je odkril najhladnejši led doslej pri temperaturi minus 263 stopinj Celzija. Zaznal je naslednje sestavine: voda, ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, metan, amonij in najpreprostejšo kompleksno organsko spojino: metanol. Tisti alkohol, ki se ga ne sme piti. Pomagal si je s svetlobo dveh zvezd v ozadju. Našel je tudi karbonil sulfid in tako omogočil meritve koncentracije žvepla. Znanstveniki so tako dobili še en vpogled v kemijske procese, ki se zgodijo še pred zgoščevanjem teh oblakov v zvezde. Več tukaj in v znanstvenem članku.

11. SKOK V ZGODOVINO: Nesreča raketoplana Columbia

Pred 20 leti se je zgodila nesreča raketoplana Columbia. Umrlo je sedem astronavtov, zamajal pa se je tudi celoten program Space Shuttle. Več o misiji in posadki tukaj.

Odprava STS-107 se je začela 16. januarja 2003. Med izstrelitvijo je z rezervoarja za gorivo odpadel kos izolacijske pene, trčil v krilo raketoplana in poškodoval izolacijo. Ne prvič, to se je zgodilo že velikokrat brez hudih posledic, zato nekateri v Nasi niso bili preveč zaskrbljeni. Spet drugi, ki so v ozadju dolgo opozarjali na morebitno nevarnost, niso bili tako zadovoljni. Lotili so se interne preiskave morebitne škode, toda Nasino vodstveno osebje jih je omejilo, rekoč, da udarec pene ni zares nevaren, morebitne škode v vesolju pa tako ali tako ne bi mogli popraviti.

Orbitalni del misije je šel kot po maslu, posadka je opravila načrtovano delo in znanstvene raziskave. O udarcu pene je bila obveščena, ne pa o morebitni nevarnosti.

Sorodna novica COLUMBIA RAZPADLA S 7 NA KROVU

Columbia se je 1. februarja vrnila v ozračje. Prvi del spusta je potekal po načrtih s prekinitvijo komunikacije vred. A ko bi se morale telepovezave med vesoljskim plovilom in nadzornim središčem obnoviti, se to ni zgodilo, v grozo vseh sodelujočih. Namesto zvoka so v nadzorno središče prihajali posnetki razžarjenih kosov, ki so padali z neba. Columbia je na dobrih 60 kilometrih višine razpadla.

Preiskava je pokazala, da je bil prav udarec pene najverjetnejši vzrok. Poškodoval je toplotno izolacijo in pustil luknjo, skozi katero je vdrl vroč zrak in uničeval aluminijasto ogrodje, to pa je popustilo. Posadka je razpadanje opazila in se poskušala odzvati, a neuspešno. Ni znano, kako dolgo v katastrofično dogajanje je še bila pri zavesti.

Kaj je privedlo do nesreče? Kot je pozneje dejal Chris Kraft, eden izmed snovalcev programa Space Shuttle sredi 70. let, očitna nesposobnost, da bi peno dobro pritrdili. "Še moj sin bi to lahko storil," se je pridušal. Nasa je za težavo vedela, a je ni imela za večjo nevarnost in se ni lotila potrebnih prilagoditev. Še posebej ob tem, da se je proračun agencije krčil, politika pa je od nje pričakovala vse več misij letno.

In prav politika se je pod takratnim predsednikom ZDA Georgeem W. Bushom odločila, da je treba program Space Shuttle do konca desetletja ugasniti. Kot nadomestilo je ponudila ogromen program Constellation skupaj z vesoljsko ladjo Orion, ki nekoliko predrugačena leti v današnjem programu Artemis.

Po Nasi kroži krilatica, da vsaka generacija inženirjev in nadzornikov poletov doživi svojo katastrofalno nesrečo. Številni zato s kančkom strahu pričakujejo lunarne misije.

GIF-animacija: Eden izmed udarcev pene

Video 1: Zadnji posnetki s Columbie nekaj minut pred prekinitvijo komunikacij

Video 2: Prvo medijsko poročilo o katastrofi s posnetki padajočih razbitin

Video 3: Posnetki iz nadzornega središča

Video 4: Nasin dan spomina na tri umrle posadke

NA VIDIKU:

Nedelja, 29. januar – Falcon 9 – Starlink

Torek, 21. januar – Falcon 9 – Starlink

Četrtek, 2. februar – MVP – vesoljski sprehod