Študija, ki jo je po naročilu Bruslja izvedlo podjetje SamKnows, je v večletnem obdobju zajela več kot 9.000 gospodinjstev v 30 državah Evrope. V njenem okviru je potekalo 75 milijonov preizkusov, ki so proizvedli skoraj tri milijarde posamičnih podatkov za obdelavo.

Ponudniki spletnih storitev se navadno skrijejo za besedo "do". Navadno oglašujejo, da njihov ponujeni paket vključuje povezavo s hitrostjo 'do' neke količine, in te hitrosti večina uporabnikov nikoli ne zazna, piše v poročilu.
Sodeč po raziskavi jo najbolje odnesejo tisti, ki so na svetovni splet povezani s širokopasovno kabelsko povezavo, sledijo povezani prek optičnih vlaken, precej na slabšem pa so xDLS-povezave (ADSL).

Ugotovila je precejšnje razlike med oglaševano in dejansko razliko med državami Evropske unije, pa tudi to, da je evropski internet na splošno hitrejši od ameriškega.
Raziskovalci so se osredinili na vrh porabe, čas dneva od 19. do 23. ure.
Najbolje se je odrezal kabel
Na kablu so hitrosti v povprečju dosegle 91,4 odstotka oglaševane, na optičnih vlaknih 84,4 odstotka, medtem ko so ADSL-storitve pokazale poraznih 63,3 odstotka oglaševane hitrosti. V povprečju evropski uporabniki dobijo za četrtino manjšo hitrost od tiste, za katero plačajo, ugotavlja Evropska komisija.

Drugačna slika se pokaže v absolutnih številkah hitrosti prenosa. Tu prednjači optika s povprečno hitrostjo 41 Mb/s, sledita kabel (33 Mb/s) in xDSL bakreni kabel (7,2 Mb/s).
Precej večje ujemanje med oglaševanjem in realnostjo je pri hitrosti od uporabnika k ponudniku. Razlog tiči v tem, da je ta podatek precej redkeje oglaševan.

Ruralna območja na slabšem
Skoraj vse (95 %) mestno prebivalstvo ima dostop do širokopasovne povezave, medtem ko na podeželju delež variira od 60 do 78 odstotkov gospodinjstev.

Oglaševanje med državami
Pri xDLS-storitvah se najslabše odrežeta Francija in Velika Britanija, saj dosegata le nekaj več kot 40 odstotkov oglaševanega. Na vrh se z več kot 90 odstotki uvrščajo Hrvaška, Madžarska in Slovaška. Slovenski indikator se ustavi pri treh četrtinah.

Raziskovalci so presenetljivo slabo uvrstitev razvitih Francije in Velike Britanije pripisali neraznovrstni ponudbi. Bakreni kabel se namreč ponaša z visokim uporom na tok. Daljši ko je kabel, večja je izguba podatkov, manjša je hitrost. Ponudniki v Franciji in Veliki Britaniji večinoma ponujajo en sam ali zelo omejeno število različnih paketov xDLS. Naj bo uporabnik od centrale oddaljen 100 metrov ali 10 kilometrov, oglas bo vseboval enako ponujeno hitrost, zahtevana bo ista cena, uporabniška izkušnja pa precej različna. Druge države ponujajo precej širši nabor paketov glede na lokacijo.

Pri kablu je precej manj razlik med državami, saj se velika večina vrti okoli 90 odstotkov oglaševane hitrosti.

Pri optiki se najslabše odreže Belgija (68 %), najbolje pa Danska s 105 odstotki. Slovenski ponudniki v povprečju zagotovijo 96 odstotkov ponujenega.

Dejanska hitrost med državami
Precej drugačna slika pa se pokaže, ko se primerja absolutne številke pri hitrosti prenosa.

Pri tehnologiji xDLA se najslabše odrežejo Slovaška (3 Mb/s), Ciper (4,2 Mb/s) in Hrvaška s 4,5 Mb/s; najbolje pa Finska (10,7 Mb/s) in Danska (11,4 Mb/s). Slovenija dosega 5,2 megabita na sekundo.

Kabelske hitrosti so najslabše na Poljskem (22,7 Mb/s), najboljše pa na Danskem (49,9 Mb/s). Evropsko povprečje znaša 35,1 megabita na sekundo.

Slovenija se zelo slabo odreže pri dejanski hitrosti optičnega omrežja (24,2 Mb/s). Pravzaprav je od nje slabša le Belgija s 15,8 Mb/s. Najboljši sta presenetljivo Romunija (54/Mbs) in Latvija s kar 66 megabiti na sekundo.

V EU bolje kot v ZDA
SamKnows je podobne raziskave že izvajal v ZDA. Primerjava je pokazala, da so hitrosti na vseh treh tipih povezav pri nas v povprečju za od polovice do dvakrat višje. So pa v ZDA ponudniki očitno resnicoljubnejši: njihovi oglasi so precej bližje resnici (xDLS 85 %, kabel 99 %), medtem ko so pri optiki celo precej radodarni. Hitrosti na optiki v ZDA v realnosti znašajo 116 odstotkov oglaševanih.
Meritvam se lahko pridružite tudi vi
Poročilo je prvo v nizu. Raziskava še traja, kar pomeni, da ste vanjo lahko vključeni tudi vi. Evropska komisija išče prostovoljce, ki bodo do leta 2014 pripravljeni sprejeti opremo, ki meri hitrost njihove povezave. Prijava je mogoča na tej povezavi.

Široka pipa v vsako vas
Raziskava je del strategije Evropske komisije, ki nosi ime Evropa 2020. Eden ciljev strategije, namenjene večji družbeni povezanosti in rasti zaposlovanja, je bil splošen dostop do širokopasovnih povezav do leta 2013, kar pomeni, da naj bi do takrat vsa gospodinjstva v Evropski uniji imela na voljo hitrost 30 Mb/s. Drugi cilj je splošen dvig hitrosti dostopa na 100 Mb/s do leta 2020.

Trenutna povprečna hitrost v Evropi je, kot kaže raziskava, 19,7 Mb/s.