620 svetlobnih let stran v ozvezdju Laboda je sistem, ki ni nič kaj podoben našemu Osončju. Nenavadnosti se vrstijo. Na sredini je modro-bela velikanka, zvezda KELT-9, ki je več kot dvakrat večja od Sonca in vsaj dvakrat bolj vroča. (Več o klasifikaciji zvezd tukaj). Če bi jo postavili v središče Sončevega sistema, bi se Zemlja kljub oddaljenosti 150 milijonov kilometrov skuhala in scvrla. Planet, ki se dejansko nahaja poleg modro-bele velikanke, ima še večjo nesrečo. Okoli zvezde kroži kar 30-krat bliže oziroma na 0,03462 ae. Če bi se znašli na tem eksoplanetu, bi zvezda prekrila lep del neba. A tam ne bi ostali dolgo, saj bi se vesoljska ladja najprej stalila, nato pa kar izparela.

Gre namreč za najbolj vroč nam znan plinasti eksoplanet, ki s temperaturo prekaša tudi površje večine zvezd. Kot so lani naračunali astronomi z Državne univerze v Ohiu, na površju znaša 4.300 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi bi se stalilo skoraj vse, kar najdemo na Zemlji, le kakšen volfram bi v oceanu magme in peklenskega ozračja še ostal "cel". V teh razmerah niti molekule, kot so voda, ogljikov dioksid in molekulski metan ne morejo nastajati. Tako je na eni strani, vprašanje pa, kako je na drugi. Opazovanec je namreč plimsko zaklenjen na zvezdo, k njej vedno moli eno plat, druga je večno v senci.

Nenavadnosti še ni konec. KELT-9b je plinski velikan, torej podoben domačemu Jupitru, a kar 2,8-krat bolj masiven; ob tem vzemimo v zakup, da je že Jupiter bolj masiven kot vsi ostali planeti Osončja skupaj. Vseeno pa je od Jupitra za pol manj gost. Vzrok je vročina, ki je napihnila atmosfero.

"Katero koli definicijo glede na maso vzamemo, gre za planet. Toda ozračje je drugačno od vseh, kar smo jih videli do zdaj, že zaradi temperature na dnevni strani," je v sporočilu za javnost zapisal Scott Gaudi, avtor študije v reviji Nature.

Namenjen hitremu uničenju
Morda smo priča pospešeni "smrti" planeta. KELT-9 ga neprestano obstreljuje s sevanjem in zvezdnim vetrom, pri tem pa stran odnaša vrhove ozračja, kar morda ustvarja kometom podoben rep. Kot zmogljiv sušilec za lase, ki je nastavljen na najbolj vroče, človek pa si ga postavi preblizu glave. Na ta način bo 9b nekega dne ali popolnoma izparel, ali pa ostal slečen pritlikavec, podoben Merkurju, če ima kamnito jedro. V prid tej možnosti kaže letošnja raziskava nemškega instituta Max Planck, ki je pokazala, da vodik v iz atmosfere povreva s hitrostjo 100.000 ton na sekundo.

Še prej ga utegne zvezda pogoltniti. V nekje milijardi let se bo prelevila v rdečo velikanko in se razširila čez njegovo tirnico.

Vodja raziskave Keivan Stassun je hudomušno pripomnil: "Dolgoročni obeti za življenje in vrednost nepremičnin niso najboljši."

Našli atome železa in titana
Dodatna opazovanja pa so pred dnevi poskrbela za še eno novost. Švicarska raziskovalna skupina je s teleskopom Telescopio Nazionale Galileo iz La Palme v ozračju zaznala železo ter titan. Ne v kosih, temveč izparela, v obliki ioniziranih atomov. K temu je pripomogla vroča narava planeta, ki je elementa prignala na plano. V hladnejših plinskih velikanih se titan in železo spojita v npr. okside (kisikove spojine) ter oblikujeta prašne delce, kar je od daleč težko razbrati.

Železa doslej v eksoplanetih niso zaznali. Titan pa so poprej že našli v enem posamičnem primeru, ko je Hubble v planetu Kepler-13Ab našel titanov oksid, ali kot so ga piarovsko označili pri Nasi: planet, na katerem sneži krema za sončenje. Tokrat pa so ga prvič zaznali samega, nevezanega, v atomski obliki. Pri tem jim je pomagala zvezda. Ko namreč planet z našega zornega kota preči ploskev zvezde, v našo smer ne vrže le sence. Nekaj svetlobe se prebije skozi ozračje in od nje prejme nekaj lastnosti. Svetlobo so ujeli v zemeljski spektrograf, ki jo je razcepil na valovne dolžine, iz njih pa je mogoče razbrati podpis posameznih kemičnih elementov.

Tudi ta raziskava je objavljena v reviji Nature.

Doslej omenjena opazovanja so opravili manj zmogljivi zemeljski teleskopi. Ekipe upajo, da bodo delo nadaljevali Hubble ali pa James Webb (slednji je sicer prestavljen že na leto 2021).
Protagonista članka so odkrili leta 2014 na miniaturnem, 42-milimetrskem teleskopu KELT-North v Arizoni. Ta je avtomatiziran, noč za nočjo opazuje nebo in gleda, ali vidne zvezde periodično utripajo. Če se to dogaja, potem morda senco meče okoli krožeči eksoplanet. V primeru zvezde HD 195689 se je zatemnitev ponovila na 1,5 dneva. S potrditvijo soseda je zvezda prejela dodaten naziv, KELT-9 (torej deveti sistem, odkrit s tem teleskopom), planet pa svoj standardni abecedni dodatek: KELT-9b.
Podaljšana zlatolaska
Pri takšni zvezdi je t. i. območje Zlatolaske, kjer je teoretično mogoč obstoj tekoče vode, dlje. Glede na katalog eksoplanetov Univerze v Kjotu je notranji rob območja petkrat bolj oddaljen, kot je Zemlja od Sonca, konča pa se pri desetkratni oddaljenosti. V Osončju se konča nekje pri Marsu.

Najbolj vroč med eksoplaneti je ...
9b je najbolj vroč med plinastimi zunajosončnimi planeti, torej v omejeni razvrstitvi. Tron med vsemi eksoplaneti sploh pa zaseda kamnitež. To je Kepler-70b, ki je 3849 svetlobnih let stran, prav tako v ozvezdju Laboda. Temperatura na njegovem površju po podatkih Nase znaša 6.800 stopinj Celzija, torej gre za svet magme in uparjenih kovin. Povsem mogoče je, da gre za nekdanjega plinskega velikana, ki ga je zvezda slekla do golega in zajela med fazo rdeče velikanke, pa je kataklizmo preživel.

Kepler pri koncu, TESS začel z delom
Medtem ko primer KELT-9 kaže, da so lahko tudi mali teleskopi koristni pri brskanju za svetovi zunaj Osončja, se na nebu dogaja menjava na tronu. Vesoljskemu teleskopu Kepler, ki je odkril veliko večino potrjenih eksoplanetov, pa tudi kandidatov zanje, so šteti dnevi. Vsak čas mu lahko zmanjka pogonskih kemikalij, Nasa pa iz njega poskuša iztisniti vse, kar se še da, z nekaj izrednimi manevri. Njegov naslednik je TESS, ki je bil izstreljen aprila letos, pred slabim mesecem pa je začel znanstvena opazovanja. V vmesni testni fazi je mimogrede posnel komet. Decembra se jim bo pridružil evropski CHEOPS.

Video 1: Tako si umetnik predstavlja KELT-9 in sotrpina.