TESS je bil izstreljen na raketi Falcon 9 (SpaceX) z izstrelišča 40 na Cape Canaveralu, Florida, ZDA, ob 00.51. Po izstrelitvi je prva stopnja Falcona 9 uspešno pristala na ladijski ploščadi sredi morja. Druga stopnja je v dobri uri ponesla TESS do eliptične orbite okoli Zemlje, kjer se je satelit ločil in šel svojo pot. TESS je ob 1.53 razgrnil svoje panele sončnih celic in s tem začel samostojno delovanje.
V naslednjih tednih bo tirnico polagoma spreminjal s pomočjo šestih potisnikov, opisujejo na Nasi. Podaljševal jo bo do izrazite elipse, ki ga bo ponesla tudi mimo Meseca. Luna bo s svojo težnostjo pripomogla, da bo TESS naposled dosegel ciljno, znanstveno orbito, ki bo teleskop mimo Zemlje ponesla enkrat na 13,7 dneva. Najbolj se bo od nje oddaljil pri 373.000 kilometrih, najbolj pa se ji bo približal pri 108.000 kilometrih. Za primerjavo: Mesec je od Zemlje oddaljen 382.500 kilometrov.
Sledilo bo okoli 60 dni umerjanja instrumentov in preverjanja delovanja sistemov in šele takrat začetek opazovanj.

Izstrelitev je bila sprva predvidena za noč na torek ob 0.32 po našem času, a je splavala po vodi in bila prestavljena na danes. Vmes je SpaceX znova preveril analizo sistemov za vodenje in navigacijo rakete.
Misija spada med najzanimivejše vesoljske letos.

Lovec na eksoplanete
Če zvečer pogledamo v nebo in svetlobna onesnaženost ni prehuda, vidimo morje zvezd. Pri vsaki svetli piki si lahko predstavljamo najmanj po en planet. Tako kažejo statistične izpeljave iz dozdajšnjih odkritij in teza se skozi čas samo utrjuje.

Kdo ve, kaj vse se skriva tam zgoraj? Iskanje odgovora je težavno vprašanje, saj je astronomiji skozi desetletja napora uspelo potrditi obstoj nekaj tisoč eksoplanetov, torej planetov zunaj domačega Osončja.

Nov zagon bo predvidoma dala sveža misija TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite). To je vesoljski teleskop, ki bo krožil okoli Zemlje in zrl v taiste zvezde - in še kup drugih, ki jih z očmi ne zmoremo videti.

TESS bo brskal po soseščini in astronomi računajo, da bo pri tem poskrbel za zajeten nabor potencialnih za življenje prijaznih lokacij v relativni bližini. "Pričakujemo, da bo TESS odkril kopico planetov s takšno atmosfersko sestavo, da bomo v njej zaznali namige na življenje in to tudi preverili z naslednjimi generacijami teleskopov," je dejal prvi mož misije, George Ricker. Tako piše v Nasinem sporočilu za javnost.

"Zdaj vemo, da je na nebu več planetov kot zvezd. TESS nam bo odprl oči in prednje prinesel, kar je pri nekaterih najbližjih zvezdah," je izjavil vodja Nasinega sektorja za astrofiziko, Paul Hertz. Konkretno: Nasa pričakuje, da bomo čez dve leti vedeli za vsaj dodatnih 300 svetov, ki so po velikosti in masi taki kot Zemlja.

Teleskop bo dal nov zagon početju, ki je z okvaro in delno upokojitvijo prejšnjega "zvezdnika", teleskopa Kepler, na neki način zastalo. V zadnjih letih se je res potrjeval obstoj tisočev eksoplanetov, a na podlagi starih, davno zbranih podatkov. TESS bo poskrbel za nova množična opazovanja in po pričakovanjih sprožil nov plaz znanja človeštva o obstoju tam zunaj, daleč stran.

Kako bo iskal oddaljene planete
TESS bo uporabil t. i. tranzitno metodo. Strmel bo v 200.000 zvezd (50.000 več kot Kepler) in opazoval, ali se jim svetlost kaj spreminja, piše v Nasinem opisu. Če posamezna zvezda v rednih intervalih zelo rahlo potemni, najbrž okoli nje nekaj kroži in meče senco. Učinek je podoben vešči, ki leti okoli oddaljene ulične svetilke. Vešče neposredno ne vidimo, zaznamo pa povzročeno zatemnitev.

Še ena bistvena razlika s predhodnikom: Kepler je motril en sam snop, en košček neba izrazito v globino, do 3.000 svetlobnih let daleč stran. TESS-ov fokus bo širši in plitvejši. Preverjal bo zvezde do 300 svetlobnih let oddaljenosti, in to na široko. Ima štiri kamere, ki bodo pokrile kar 85 odstotkov neba. Seveda ne bo zmogel vsega hkrati, temveč bo deloval kampanjsko. Prvo leto znanstvene misije bo pokril prvo polovico s 13 sektorji južnega neba, drugo leto 13 sektorjev, ki jih vidimo s severne poloble. (In nato predvidoma misijo podaljševal, kot je to navada pri Nasinih kampanjah.)

Vsak sektor bo velik 24 stopinj in 96 stopinj. Za primerjavo: Mesec na nebu vidno zavzema polovico stopinje, torej eno devettisočinko TESS-ovega opazovalnega pravokotnika.

Osredinjal se bo na posebej svetle zvezde, do 100-krat svetlejše od Keplerjevih tarč. Dodatna svetloba lahko pomeni več informacij. Tako bodo znanstveniki prejete žarke lahko razbili s pomočjo spektroskopije na različne valovne dolžine in tako brskali za kemičnimi podpisi, ki jih elementi puščajo. Tako se bodo lahko dokopali do precej več informacij od golega obstoja kakega planeta. Določili bodo lahko maso, gostoto in tudi sestavo ozračja, iščoč sledi vode in drugih dragocenosti. Iz njih se lahko sklepa marsikaj o tamkajšnjih razmerah.

Katalog, iz katerega bo izbiral Webb
Misija je do neke mere prehodne narave in bo predvsem ustvarila katalog podatkov, iz katerih bodo nato razbrali obetavne tarče za nadaljnja opazovanja z natančnejšimi, zmogljivejšimi teleskopi. Znanstvena skupnost namreč ogromno stavi na naslednjo vesoljsko opazovalnico, naslednika Hubbla, vesoljski teleskop James Webb, ki bo predvidoma izstreljen leta 2020. TESS mu bo priskrbel dobre tarče, da ne bo izgubljal dragocenega časa. Seveda bodo priložnosti zagrabili tudi zmogljivi zemeljski teleskopi (npr. Esov ESO-v ekstremno veliki teleskop E-ELT), le da so ti omejeni z atmosfero. Ta absorbira del elektromagnetnega spektra in nekoliko popači sliko.

Tranzitna metoda ima eno bistveno omejitev. Planet najde le, če leži na isti ravnini kot tarčna zvezda in Zemlja - le tako namreč eksoplanet meče zaznavno senco v našo smer. Tako bo TESS predvidoma zaznal le manjši kos sicer bogate pogače svetov v soseščini.

Tudi skupaj s Keplerjem še vedno vemo malo
Teleskop Kepler je pripomogel k odkritjem večine danes znanih zunajosončnih planetov. Skupaj s podaljšano misijo K2 jih je napaberkoval 2.650, kar je 70 odstotkov. Skupno je danes po podatkih Exoplanet.eu 3.758 eksoplanetov, ki so v 2.808 sistemih, od tega 627 večplanetarnih.

Oba sicer opazujeta le drobcen košček Galaksije. Njen premer namreč znaša več kot 100.000 svetlobnih let, opazovano pa je praktično naš predpražnik.

Decembra še evropski kolega
Dobro dopolnilo do zdaj omenjenim bo Esin vesoljski teleskop CHEOPS, manjši in za vesoljske misije relativno poceni (50 milijonov evrov). Ta bo namreč že odkritim zunajosončnim planetom z že določeno maso izmeril še obseg, kar je pomemben podatek pri vseh nadaljnjih izračunih. Tako bodo znanstveniki vedeli, ali se pri sosednji zvezdi skriva velik, a puhast plinski velikan; ali pa manjši, a zato kot Zemlja kamnit planet. Deloval bo predvidoma tri leta. Tudi ta bo namenjen oženju kataloga za Webba, pri katerem sodeluje Esa.
Izstreljen bo predvidoma decembra letos.

Kratka zgodovina iskanja eksoplanetov
Še do leta 1988 človeštvo sploh ni vedelo za obstoj kakršnega koli planeta zunaj Osončja. O tem smo ljudje lahko le špekulirali. Tistega leta so zaznali prvi primerek, ki je danes poznan kot Tadmor. Toda odkritje je naletelo na precej dvoma v znanstveni skupnosti, ki je v detekciji razbrala dovolj negotovosti, da so ga avtorji leta 1992 umaknili. Desetletje pozneje se je izkazalo, da Tadmor obstaja: to je Jupitru podobno telo, ki je 45 svetlobnih let stran. Prva splošno sprejeta potrditev prav tako izhaja iz leta 1992, in sicer v sistemu PSR+1257+12. Prvi eksoplanet pri Soncu podobni zvezdi so potrdili leta 1995. Toda iskanje je bilo mukotrpno in je potekalo počasi. Še leta 2005 je bilo znanih le dobrih 50 primerkov. Prvi pravi plaz je prišel leta 2014 na podlagi izboljšanih metod brskanja po Keplerjevih meritvah in se še kar nadaljuje (kot je vidno v grafu desno).
Z vse hitrejšim brskanjem za eksoplaneti se je sicer v zadnjih letih nakapljal kup precej zanimivih sistemov, npr. tale domnevno "najboljši kandidat za iskanje življenja do zdaj", prav tako 40 svetlobnih let stran, pri zvezdi LHS 1140; pa zanimiva najdba pri drugi najbližji sosedi Zemlje, zvezdi Wolf 1061; ali pa sistem, ki precej spominja na Osončje, pri zvezdi Epsilon Eridani 10 svetlobnih let stran.
POSNETEK IZSTRELITVE (SpaceX )

Nasa TV


Video 1: ESO-v video o TESS-u

Video 2: Tranzitna metoda iskanja eksoplanetov