Leto 2018 bo z vidika raziskovanja vesolja precej bolj razgibano kot preteklo. Razlog je, da je bilo nekaj odmevnih projektov prestavljenih prav na letos. Poleg tega dogajanje okoli raziskovanja Meseca in Marsa kulminira; vse več že res dolgo pričakovanih misij se bliža uresničitvi.

JANUAR
Avtomobil mimo Marsa
Že prva se prestavlja od leta 2013: prva izstrelitev težkonosilne rakete Falcon Heavy. Podjetje SpaceX bo to storilo še ta mesec ali na začetku februarja. Takrat bo Falcon Heavy najsilnejša raketa na svetu: imela bo dvakrat več potiska od drugouvrščene, v nižjo Zemljino orbito, kjer je npr. ISS, pa bo lahko ponesla kar trikrat več tovora od drugouvrščene, kar je 63 ton. V podjetju napovedujejo, da bo tudi precej cenejša od konkurence, med drugim zato, ker bo zmožna pristanka in s tem reciklaže.
Z raketo Falcon 9 je SpaceX uporabnost koncepta dokazal že večkrat. Dejanski prihranek sicer še ni znan, a je že poslal "rušilni" val skozi preostalo raketno industrijo, ki ali niža cene ali tudi sama razvija tehnologije večuporabnosti.

Prvi mož podjetja Elon Musk je napovedal, da bo Falcon Heavy na prvem poletu v nebo ponesel njegov osebni avtomobil, teslo Roadster. Še več, usmeril jo bo proti Marsu, tako da bo ta avtomobil čez dobro leto dejansko obletel rdeči planet in nato (predvidoma) milijarde let taval po vesolju. Če seveda ne gre kaj narobe pri izstrelitvi, kar je realna možnost. Gre za prvi, testni polet, poleg tega pa je naprava sestavljena iz treh Falconov 9, ti pa so že večkrat končali v plamenih. Ta konec meseca utegne biti najmanj vizualno privlačen.

Izstrelitev bo potekala na Cape Canaveralu, z obnovljene stare ploščadi, s katere so nekoč izstreljevali slavni par rakete Saturn V in vesoljskih ladij Apollo, namenjenih na Mesec.

Dogodek je pomemben tudi zato, ker gre za prvo popolnoma zasebno razvito težkonosilno raketo.

Falcon Heavy pa status najsilnejše ne bo držal dolgo. Nasa bo predvidoma letos sestavila SLS (Space Launch System), ki bo še precej zmogljivejši in bo služil za velike projekte, kot sta vesoljska postaja pri Mesecu in osvajanje Marsa. Tako bomo še z letom 2018 dobili posnetke tega mastodonta, tudi denarnega, saj Nasa samo za razvoj letno potroši dve milijardi dolarjev, posamična izstrelitev pa naj bi stala dobro milijardo. Prva je predvidena za 2019.

SpaceX naj bi enkrat letos prvič testiral kapsulo za posadko Crew Dragon, konkurenčni Boeing pa svojega Starlinerja, toda Nasa z izkazanim do zdaj še ni najbolj zadovoljna, tako da se bo zadeva najbrž zavlekla še v leto 2019.

MAREC
Vesoljska postaja se vali z neba
Prva kitajska vesoljska postaja, Tiangong-1 oz. prva Nebesna palača, bo nenadzorovano padla z neba. Delovala je med letoma 2011 in 2016, medtem ko zadnja leta Kitajci nad njo nimajo več nadzora. Tako polagoma izgublja višino po približno 10 kilometrov na mesec. Kmalu bo začela "čutiti" zaviralno moč vse gostejše atmosfere, kar jo bo na neki točki usmerilo v hiter padec proti tlom. Kitajski inženirji po poročanju Reutersa sicer zagotavljajo, da bo večji del palače zgorel, preostanki pa da bodo deževali v morje. Toda kam in kdaj, ne znajo povedati, le to, da bo tarča nekje med 43 stopinjami severne in 43 stopinjami južne zemljepisne širine. Toda tudi strokovnjaki drugih držav ocenjujejo, da razloga za paniko ni.
Nebesna palača 1 je Kitajski, ki je tudi zaradi ZDA odrezana od sodelovanja pri ISS-ju, zagotovila lastne orbitalne kapacitete. Je njena prva vesoljska postaja. Na njej je azijska velesila vadila srečanja v orbiti, nanjo poklopila svoje vesoljske kapsule s posadko in brez nje ter tako pokazala, da zmore tudi sama. Tiangong-1 je sicer enomodularna, torej le "soba" v orbiti. Postavljanje večmodularne že poteka. Od predlani deluje Tiangong-2, na tej podlagi pa naj bi leta 2022 začeli sestavljati širšo postojanko.

Keplerjev naslednik na poti
Marca bo Nasa izstrelila Keplerjevega naslednika, satelit TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite). Ta bo predvidoma dve leti neprestano snemal 200.000 zvezd in preverjal, ali morebiti utripajo; in kjer to počnejo še periodično, se utegnejo skrivati eksoplaneti, torej planeti zunaj Osončja. Stari Kepler (ki še omejeno deluje v misiji K2) je preverjal 50.000 zvezd manj in z manj napredno tehnologijo, torej lahko pričakujemo še obsežnejši plaz najdb novih svetov. TESS bo posebej osredinjen na iskanje planetov v velikosti med Zemljino in plinskimi velikani. Še ena pomembna razlika: Kepler je ves čas motril en sam košček neba, snop, ki je segal tisoče svetlobnih let stran. TESS pa bo preverjal celotno nebo, a le bližnjo okolico do nekaj 100 svetlobnih let stran. Galaktični predpražnik.

Dirka po Mesecu
Po desetih letih bomo končno videli razplet Googlovega natečaja Lunar X-Prize. Ameriški tehnološki velikan je leta 2008 ponudil nagrado 20 milijonov dolarjev podjetju, ki bo prvo po Mesecu z lastnim vozilcem premerilo 500 metrov in poslalo visokoločljivostne posnetke, tako foto kot video. Deset milijonov bi si razdelili preostali tekmovalci. Prijavilo se je 13 podjetij. Številna so v vmesnem času odpadla, skrajni rok pa so večkrat prestavili, saj prvotnega (31. december 2015) ni zmogel nihče. Nazadnje so ga prestavili na 31. marec letos. Prostor na raketah si je zagotovila trojica podjetij (nekateri viri sicer navajajo pet), ki bo opravila lunarno dirko. Prvi šport v vesolju?

MAJ
Marsovski seizmologi
Predvidoma 5. maja bo proti Marsu poletel Nasin InSight, pristal naj bi 26. novembra. To bo nepremični, geologiji namenjen pristajalnik, ki bo najmanj dve leti čepel na eni sami lokaciji in preučeval globoko notranjost rdečega planeta. S svedrom bo zakopal pet metrov navzdol, iskal potrese in brskal za podatki, ki bi lahko razkrili, ali je jedro Marsa tekoče ali trdno. Zadnje ima implikacije na zelo pomembno vprašanje planetovega magnetnega polja. InSight bi sprva moral biti izstreljen že leta 2016, a so jo zagodle težave s poglavitno napravo, seizmološkim instrumentom SIES, ki so ga razvijali Francozi. Takrat je Nasa misijo že skoraj odpovedala, ker pa je ni, bomo lahko čez dva meseca opazovali, ali so Američani še vedno veliko boljši pri pristankih na tujih planetih od Evrope ...
Esin orbiter ExoMars TGO bo začel z znanstvenim delom misije.

JULIJ
Deskanje po Soncu
Sonce nam povzroči opekline že, če predolgo poležavamo na plaži 150 milijonov kilometrov stran. Če bi se mu približali na golih šest milijonov kilometrov, bi se v nekaj minutah scvrli, skuhali in razpadli. Temperature tam namreč presegajo 1.300 stopinj Celzija. Zato je Nasin poskus, da prodre v to področje, torej praktično v atmosfero Sonca, drzen. Predvidoma 31. julija bo izstreljena sonda Parker, ki se bo Soncu približala bolj kot katera koli druga v zgodovini. Ščitila jo bo 12-centimetrska plast iz ogljika in drugih snovi, preučevala pa bo tamkajšnje razmere, Sončev veter, plazmo, koronsko magnetno polje ... Delovala bo sicer skoraj sedem let, zahvaljujoč dolgi orbiti okoli Sonca. Ta jo bo kar 24-krat ponesla okoli zvezde pa nazaj vse do orbite Venere, kjer se bo ohlajala in oddajala zbrane podatke. Še zanimivost: sonda Parker bo predvidoma postala najhitreje potujoči izdelek človeških rok. Silna težnost Sonca jo bo med približevanjem pospešila čez 720.000 kilometrov na uro.
http://parkersolarprobe.jhuapl.edu/

Esa bo le leto pozneje v ogenj poslala precej podobno napravo (Solar Orbiter).

Malo asteroida, prosim
Japonci so pred štirimi leti proti asteroidu poslali sondo Hajabusa 2. Dosegla naj bi ga letos julija, piše spaceflight101. Če bo šlo vse po sreči, bo asteroid Rjugu obstreljevala s topom, na njem pristala in nazaj na Zemljo prinesla vzorec tamkajšnje snovi. Gre za nadgradnjo sonde Hajabusa, ki je Jaxi prinesla lep uspeh - čeprav je takrat šlo narobe skoraj vse, kar je lahko narobe šlo.
Le mesec dni kasneje bo podobno zadevo poskusila Nasa.

AVGUST
Še malo več asteroida, prosim
Predvidoma 17. avgusta bo do asteroida Bennu prispela Nasina sonda OSIRS-REx. Z njega bo pobrala vzorec materiala, največji po slavnih misijah Apollo, in ga poslala nazaj na Zemljo, s čimer bodo znanstveniki dobili neokrnjen material iz časa nastajanja Osončja kar v laboratorije. Seveda bo asteroid sonda temeljito pregledala tudi na sami lokaciji, kemično in rudninsko, kar so koristne informacije za vesoljskega rudarjenja željne.

OKTOBER
Gremo do Merkurja
Esa in Jaxa za oktober načrtujeta izstrelitev misije BepiColombo, namenjene do zdaj najmanj raziskanemu planetu Osončja: Merkurju. BepiColombo je sestavljen iz dveh sond, ki se bosta ločili ob prihodu, ta naj bi se zgodil šele leta 2025, po več obletih Zemlje in Venere. Misija naj bi odgovorila na vprašanje, kako je lahko Merkur nastal tako blizu zvezdi, in seveda preučevala standardna področja: površje, notranjo strukturo, sestavo in magnetno polje.

Indijci na Mesec
Indijska vesoljska agencija ISRO je sprva napovedovala zagon misije Čandrajan-2 v prvi polovici leta, a je bila zaradi počasnega razvoja prisiljena izbrati oktober (z možnostjo dodatnih zamikov. S tem bo Indija vseeno prehitela "konkurenčno" sosedo, Kitajsko (ta ima podobno misijo, več spodaj). Čandrajan-2 je trodelna misija, sestavljena iz orbiterja, ki bo kartiral površje in na njem iskal sledi vode ter dragocenih elementov; pristajalnika, pa še 20-kilogramskega roverja. Z znanstvenoraziskovalnega vidika vse skupaj ni presežek, je pa s cenovnega vidika: vse skupaj bo stalo le 76 milijonov evrov, kar je za tovrstne podvige drobiž, za Indijo pa vse skupaj nacionalni ponos, potreben po ne tako slavnem koncu Čandrajana-1, ki bo sicer oktobra letos praznoval 10-letnico.

NOVEMBER
Na oddaljeno stran Lune
Kitajska bo poskusila storiti nekaj, česar ni še nihče poprej. Pristati na oddaljeni strani Meseca, tisti, ki je vedno obrnjena stran od nas. Agencije so se ji izogibale zaradi težavne komunikacije (težko je govoriti z Zemljo, če je vmes ... Luna). Zato bo misija Čang'e 4 (kit. Žadasti zajec) trodelna. Najprej bodo na točko L2 sistema Zemlja-Mesec izstrelili komunikacijski satelit, nato pa še pristajalnik in rover, oba podobna Žadastemu zajcu 3 iz leta 2014. Vse to je del širšega in ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, ki načrtuje pristanek tajkonavta na mesecu čez približno 15 let.

DECEMBER
Kakšni pa so ti tuji svetovi
Dobro dopolnilo prej omenjenemu lovcu na eksoplanete TESS bo Esin vesoljski teleskop CHEOPS., manjši in za vesoljske misije relativno poceni (50 milijonov evrov). Ta bo namreč že odkritim zunajosončnim planetom z že določeno maso izmeril še obseg, kar je pomemben podatek pri vseh nadaljnjih izračunih. Tako bodo znanstveniki vedeli, ali se pri sosednji zvezdi skriva velik, a puhast plinski velikan; ali pa manjši, a zato kot Zemlja kamnit planet. Deloval bo predvidoma tri leta. Z njegovo pomočjo bodo izbirali najboljše tarče za opazovanja zmogljivejših teleskopov, kot je prihajajoči James Webb.

ISS bo dobil nova modula
Čeprav se Mednarodna vesoljska postaja stara in jo leta 2024 očitno čaka konec, letos dobiva še dve dodatni "sobani". Razlog je v zamudi, Rusi bi morali modul Nauka (rus. Znanost) priskrbeti že leta 2007, a se je vse skupaj precej zavleklo. Decembra naj bi dolžnost končno opravili in privijačili Nauko, pa še modul Uzlovoj, ki bo služil kot infrastrukturni prehod. Rusija računa, da bosta oba ISS preživela in da bodo po letu 2024 na njuni podlagi v orbiti sestavili svojo, novo vesoljsko postajo OPSEK, ki naj bi služila kot velika delavnica v orbiti za sestavljanje večjih vesoljskih ladij, sposobnih potovanj globoko v Osončje.
Glede na dozdajšnjo prakso ne bo nič nenavadnega, če se privijačenje Nauke in Uzlovoja spet časovno zamakne.

In čisto mimogrede: ISS bo letos dobil evropskega poveljnika, kar se ne zgodi pogosto.

NOVO LETO
Kdor bo to misijo spremljal v živo, je najbrž velik navdušenec nad vesoljem. Sonda New Horizons, znana po prvem obisku Plutona v zgodovini, bo postavila nov mejnik. Opravila bo tudi prvi oblet enega izmed teles Kuiperjevega pasu. Ob 5.33 na novega leta dan bo z oddaljenosti 3.000 kilometrov opazovala planetoid 2014 MU₆₉. Da, medtem ko lahko vlaki zamujajo tudi ure, Nasa lahko do minute in skoraj kilometra natančno napove srečanje dveh teles sedem milijard kilometrov stran. In to v nekem temačnem področju, kjer človeka še nikoli ni bilo.