Po dolgih letih čakanja in negotovosti je dogovor, ki je v zraku visel zaradi neznane usode obstoječe postaje (ISS), padel na 68. mednarodnem kongresu astronavtike v Adelajdi (Avstralija). To sta potrdili ruski Roskozmos (po poročanju STA-ja) in ameriška Nasa. Kot piše v sporočilu za javnost ameriške agencije, sta obe strani s sporazumom izrazili skupen interes po vlaganjih v raziskave lunarnega prostora, tudi skozi Nasin projekt Globoko vesoljski portal. "Partnerja portal razumeta kot strateško pomemben del arhitekture za raziskovanje vesolja, ki zahteva dodatne študije," so zapisali pri Nasi.
"Medtem ko se Globoko vesoljski portal še prebija skozi fazo formulacije samega koncepta, Nasa z zadovoljstvom opazuje, kako raste tudi mednarodno zanimanje zanj," so zapisali. "Partnerji nameravajo razviti mednarodne tehnične standarde, ki bodo uporabljeni pozneje, zlasti pri izgradnji vesoljske postaje v Lunini orbiti," je v sporočilu, ki ga navaja Slovenska tiskovna agencija, zapisal Roskozmos.

Za zdaj gre torej za izražen interes po sodelovanju od obeh držav in zavezo k vlaganjem v raziskave, študije koncepta in skupne napore pri raziskovanju vesolja s posadko na splošno.
Da pa bo lunarna postaja zares meso postala, bo potrebno še marsikaj. Najprej bosta morali sporazum potrditi še obe državi (ne le agenciji), pa še drugi bodo morali slediti, ki bodo zadeve konkretizirali. Obstoječi dokument namreč glede na izjave za javnost nikogar ne zavezuje k dejanski gradnji.

Ne glede na to projekt Globoko vesoljski portal zdaj dobiva prepotreben zagon in potencial dodatnega financiranja. Ves čas je namreč pod vprašajem: nad njim visi Damoklejev meč zaradi nedodelanosti, visokih stroškov ali sprememb v političnih prioritetah.

Kaj sploh nameravajo narediti
Načrt Globoko vesoljski portal predvideva začetek gradnje vesoljske postaje v orbiti Meseca po letu 2022. Vsako leto bi ZDA v nebo poslale raketo SLS, kapsulo Orion (z astronavti ali brez) in nekaj opreme, ki bi jo privili na konstrukcijo v tirnici okoli Lune. Postaja bi bila končana predvidoma leta 2026.

Nasa jo obravnava tudi kot odskočno desko za potovanje na Mars. Prav na Globoko vesoljskem portalu naj bi od leta 2026 naprej gradili t. i. Globoko vesoljski transport (Deep Space Transport), ki bi proti rdečemu planetu skupaj s človeško posadko startal leta 2033.
Prvi mož Roskozmosa Igor Komarov je sicer po poročanju STA-ja napovedal, da bi prvi modul lahko v vesolje poslali med letoma 2024 in 2026.
Kdo bo vse to plačal
Velika luknja je denar. Postaja bo stala desetine milijard dolarjev, skupaj s potovanjem na Mars pa še veliko več kot 100 milijard dolarjev, zato ni bilo jasno, od kod bodo Američani potegnili denar. Že od začetka je bilo predvideno sodelovanje z mednarodno skupnostjo, a tudi s tujimi prispevki bodo še vedno morali za celoten podvig v prihodnjih letih precej povečati financiranje vesoljskih dejavnosti. Če bodo morali politični predstavniki sredstva odrezati na drugih področjih, utegne podpora projektu kopneti.
Sporazum o sodelovanju naj bi bil sicer odprt za sodelovanje tudi drugih držav, je še povedal Komarov. Med njimi v prvi vrsti držav skupine Brics, zlasti Kitajske in Indije. Pričakuje se tudi sodelovanje evropske vesoljske agencije Esa.
Kaj bo z ISS-jem
Neznanka ostaja tudi usoda obstoječe Mednarodne vesoljske postaje, ki okoli Zemlje že 17 let kroži na višini slabih 400 kilometrov. Financiranje je zagotovljeno do leta 2024, del strokovne javnosti in industrije pa že dolgo poziva, naj se podaljša do leta 2028. A ker ISS sodelujoče države stane okoli štiri milijarde dolarjev letno (odvisno od konkretnih dejavnosti), je podaljšanje vprašljivo. Če bodo denar preusmerili proti lunarni postaji, potem bomo leta 2024 zelo verjetno priča nadzorovanemu spustu ISS-ja v gotovo uničenje zaradi trenja z atmosfero.
Možnost je tudi, da ISS deloma prevzame zasebni sektor, kar pa je - znova zaradi milijard evrov letnih stroškov - vprašljivo.
Dozdajšnji ruski načrt je predvideval odklop njihovih modulov ISS-ja in uporabo teh sestavnih delov za gradnjo nove, povsem ruske postaje, poimenovane OPSEK. Tudi ta načrt je zdaj z Globoko vesoljskim portalom morebiti na tnalu.
Novica ni ne dobra ne slaba za projekt prve naselbine na Luni, ki ga že več let promovira evropska agencija Esa, in sicer kot nadomestilo ISS-ja. Esa želi, da bi mednarodna skupnost po uničenju Mednarodne vesoljske postaje ta denar kanalizirala v dejanske habitate na površju Lune. Roskozmos je tudi tukaj že pokazal nekaj želje po sodelovanju, tudi s skupnim vozilcem, ki ga bosta agenciji napotili na Luno, da bi z njim izvedli prepotrebne predpriprave. Če bosta Nasa in Roskozmos res gradila orbitalko pri Mesecu, bo bolj malo denarja ostalo za naselbine na samih tleh. A obenem bo na nebu infrastruktura, ki bi pocenila dostop in oskrbovanje morebitnih projektov na Mesecu.