Preteklo leto so zaznamovali številni znanstveni in inženirski dosežki. Med najvidnejše spadajo tisti, ki stopajo v skoraj povsem neznano. Vesolje in prestopanje mej. Pri tem prednjači ameriška vesoljska agencija Nasa - morda tudi zato, ker je zelo spretna in dejavna pri deljenju svojega početja z javnostjo.

Na piedestal znanstvenega dosežka leta je revija Science postavila odkritje delujoče imunoterapije za bolezen rak. Sicer še zelo v povojih - metoda je v poskusih delovala le za nekaj bolnikov in le za nekaj tipov raka - a premik v paradigmi je ogromen. Imunoterapija pomeni, da bolnikov lasten imunski sistem prepozna rakave celice in jih napade.

Kakšno lestvico pa bi sestavili bralci MMC-ja? 25 najbolj branih novic:

25. Slovenski znanstveniki ustvarili tekoči magnetni kristal – prvi na svetu!

Slovenskim znanstvenikom je kot prvim na svetu uspelo ustvariti magnetni tekoči kristal. Nekaj, za kar si raziskovalci po vsem svetu prizadevajo že 40 let. Dosežek so objavili v znanstveni reviji Nature, lov za aplikativno, praktično uporabo se šele začenja.

24. Bomo jedli meduze, ribolov pa bo nadomestil meduzolov?
Svetovni oceani so pred potencialno ogromno spremembo. Rib, rakov in podobnega življa, ki ga običajno povezujejo z morjem, dolgoročno skoraj ne bo več, nadomestili pa ga bodo oblaki želeja v obliki meduz. Znanstveniki so pri potrditvi takšnih napovedi previdni iz enega samega ključnega razloga: meduze so začeli znanstveno opazovati zelo pozno in trdnih, znanstvenih podatkov za zares oprijemljive napovedi prihodnosti je premalo.

Ostaja pa dejstvo, da skoraj vse kaže v to smer: oceani se polagoma spreminjajo v predkambrijsko stanje, kljub Korejcem, k v boj proti meduzam pošiljajo kar - robotske ladje.

23. Profesor Bohanec: Z veseljem bi kupil oranžni ananas, a mi država te izbire ne dovoli
Ste za ali proti genetsko spremenjenim organizmom (GSO)? Svoj pozitivni pogled na to je za MMC predstavil prodekan oddelka za agronomijo na ljubljanski biotehniški fakulteti Borut Bohanec. "Skoraj ne poznam znanstvenika v Sloveniji, pa tudi širše v Evropi ne, ki bi tehnologiji genskega manipuliranja rastlin kakor koli nasprotoval," je izjavil v intervjuju.

22. Zemlja preživela bližnje srečanje z asteroidom
Februarja se je asteroid približal Zemlji kot še noben poprej. No, vsaj odkar trajajo sodobne meritve - poprej so veliki asteroidi Zemljo že dodobra zbombardirali. Februarja se je 50 metrov velik asteroid 2012 DA14 našemu modremu planetu približal na vsega 27.800 kilometrov. Astronomi so že vnaprej mirili, da trčenja zanesljivo ne bo, kar pa velikega zanimanja javnosti ni ustavilo.

21. Foto: Čudovite smrti zvezd ali neizogibna usoda našega Sonca
Ko se zvezde približajo koncu svoje življenjske poti, se z eksplozijo spremenijo v velike oblake plina. Hubblov teleskop je v objektiv ujel številne čudovite prizore, kakršnega bo nekoč uprizorilo tudi Sonce. Septembra je lepo posnel tlečo zvezdo HD 184738, ki je našemu Soncu nadvse podobna, na MMC-ju pa smo sestavili galerijo še drugih čudovitih vesoljskih smrti.

20. Odkrili vodo v Marsovi prsti. Veliko vode.
Minilo je že več kot leto, odkar vozilo Radovednost (Curiosity) tlači marsovska tla, a šele letos je zares "stopilo v formo". Med bolj odmevna odkritja spada tisto, ki je izšlo iz analize prsti. Ta vsebuje zelo veliko vode: v kubičnem metru kar 33 litrov. To je dobra novica predvsem za morebitne človeške raziskovalce rdečega planeta.

19. Po 20 letih: novi USB-priključek bo obrnljiv
Kako lahko drobnarije v tehnologiji tako vplivajo na naša življenja? Računalniška tehnologija se spreminja hitro in vse hitreje. Redke so stvari, ki ostajajo - na primer USB-priključek, ki omogoča lahkotno povezljivost osebnega računalnika z drugimi elektronskimi pripomočki. Nič več. Po 20 letih ga bodo spremenili, novi pa NE bo združljiv s starim. Prihaja gora adapterjev in menjav naprav.

18. Foto in video: Meteorski dež perzeidskih utrinkov
Zvezdni utrinki na večernem nebu so poslastica za oči skoraj vsakogar. Perzeidi, meteorski dež utrinkov, nas obiščejo vsako leto že vsaj zadnjih 2.000 poletij in tudi tokrat niso razočarali.

17. Bo Applov iOS 7 ustavil pohod Androida?
Rivalstvo med "privrženci" Applovih naprav, Samsungov (ter podobnih Androidnežev) in naveze Nokia-Microsoft pogosto preseže razprave o goli uporabnosti in značilnosti tehničnih pripomočkov. Pridih bitke velikih, zgodbe o usodi, vzponih in padcih tehnoloških titanov so za precejšen del javnosti vsaj tako zanimive kot boj med Gandalfom in Sauronom iz Gospodarja prstanov. Takšno je tudi vprašanje, ali bo Apple z novim operacijskim sistemom iOS 7 zaustavil dolgotrajno povečevanja tržnega deleža naprav z Androidom.

16. Incest, medvrstni spolni odnosi in prvi popoln genom neandertalca
Prazgodovinske bakanalije, ko so neandertalci spolno občevali in sklepali družinske povezave znotraj družine, so bile po vsej verjetnosti sila razmer. Neandertalcev je bilo izjemno malo, zato ni bilo redko, da sta bila oče in mati določene neandertalke njen dedek in njegova vnukinja, je pokazala raziskava DNK-ja. Iz kosti, pridobljene v sibirski jami Denisova, so znanstveniki tudi pridobili prvi popoln genom te izumrle podvrste človeka.

15. Kaj so spletni piškotki?
Nič posebno sladkega, pa tudi grenkega ne. So brez okusa, imajo pa pomembne posledice za naše brskanje po spletu. Naredijo ga precej bolj udobnega, hkrati pa nekoliko posegajo v našo zasebnost. Letos je začela veljati nova ureditev glede uporabe spletnih piškotkov.

14. Najmočnejši kibernetski napad doslej upočasnil svetovni splet
Marca je kar teden dni trajal veliki DDoS, spletni napad, ki je upočasnil delovanje skoraj celotnega svetovnega spleta. Zakrivili so ga spemerji v boju za svojo e-slamo.

13. Manj komunajzerjev in belogardistov, več spoštovanja
Nova pravila za komentiranje MMC-jevih spletnih objav. Minilo je pol leta, odkar so v veljavi. Kako ste uporabniki občutili spremembo?

12. Predavanja zvenečih svetovnih znanstvenikov le 'klik' stran
Za znanja željne: nekakšna znanstvena različica portala YouTube je popolnoma zastonj in le klik stran. Malo univerzo na spletu je odprla in jo ustvarja ekipa sodelavcev Instituta Jožef Stefan. Na njem najdemo nekatera največja svetovna imena v znanosti.

11. Slovenski študentje med svetovno računalniško elito
Julija je slovenska ekipa v finalu največjega svetovnega študentskega računalniškega tekmovanja Imagine Cup, ki poteka pod okriljem ameriškega tehnološkega velikana Microsoft, osvojila odlično drugo mesto.

10. Samomor 26-letnega internetnega pionirja in spletnega genija
Dogodek, ki je šokiral spletno srenjo. Čudežni deček medmrežja Aaron Swartz, ki je od zgodnjih najstniških let stal za RSS-standardom, Redditom in bojem za svobodno medmrežje, si je vzel življenje med sodnim pregonom zaradi obtožbe hekerstva.

9. Tomaž Zwitter: Kakšen kamen pade na Zemljo vsakih nekaj dni
Osrednjo Rusijo je februarja zajel dež meteoritov, ki so eksplodirali v zraku, delci pa so dosegli tudi tla in razbijali okna. Ranjenih je bilo okoli 1.200 ljudi. Takšni dogodki so se že pojavljali v preteklosti in niti niso tako redki, je o dogodkih v Čeljabinsku za MMC povedal astronom Tomaž Zwitter.

8. Foto: V čilskih Andih postavili največji teleskop na svetu
Dolgo je kazalo, da je prihodnost zvezdoslovja dobesedno v vesolju. Vesoljski teleskopi v orbiti okoli Zemlje ali na "sladki točki" Osončja L2 so s posnetki daleč, daleč presegli zemeljske teleskope, ki jih ovira ozračje. Ovira za Hubble, načrtovani James Webb in podobne je le ena - velikost. V vesolje je težko poslati gigantske optične sisteme, na trdnih tleh pa se da marsikaj. V Čilu so tako postavili največji teleskop na svetu, ki ga na razdalji 16 kilometrov sestavlja 66 anten. Ločljivost njegovih posnetkov bo predvidoma 10-krat višja od Hubblovih.

7. Kje je Voyager?
Zdaj vemo. Voyager je prestopil "poslednjo mejo". Prvič v epopeji zgodovine Zemlje: štirih milijard let formacije našega planeta, milijardah let razvoja življenja, sto tisočev let razvoja človeka in nekaj tisočletij krvi in znoja civilizacij; prvič so življenjske oblike planeta Zemlja posegle v medzvezdni prostor. Pri izdelavi obeh Voyagerjev je sodeloval tudi Slovenec, Anton Mavretič.

6. Nadčloveška moč: Iron Man postaja resničnost sodobnega vojskovanja
Eksoskeletni sistemi človeku pomagajo pri njegovih osnovnih, vsakodnevnih gibih ter jih izjemno ojačajo. Šibek starec lahko brez muje dvigne 100 kilogramov, drobna medicinska sestra zlahka dvigne težkega pacienta, vojak zlahka nalaga kup 100-kilogramskih bomb na letalo, skače kot Sergej Bubka in brez napora preteče desetine kilometrov. Vse več jih bo.

5. Sonce je (skoraj) obglavilo komet ISON
Zgodba nekega kamna, ki je milijon let potoval do našega Sonca. Bo bližnje srečanje s peklensko vročino in vplivom naše zvezde preživel? Milijone ljudi je čustveno v živo spremljalo usodo kometa ISON. Najprej so napovedovali možnost "kometa stoletja" po svetlosti ter napovedi do zadnjega trenutka stopnjevali, nato pa ...

4. Pozabite neskončnost, obstaja največje število
Vsakdo se je moral pri osnovnošolski matematiki srečati z znamenitim simbolom za neskončno število. Vse več znanstvenikov zatrjuje, da je neskočnost nepotrebna, saj v vsakdanjem življenju operiramo le s končnimi števili. Zakaj? Več v članku.

3. Samodejni ubijalski roboti postajajo resničnost
Naj bo sulica, puškin metek ali raketa Tomahawk, celotno človeško zgodovino je za smrtonosnim orožjem stal človek. Človek je odločil, ali naj drugemu človeškemu bitju pusti dihati ali vzame zadnji dih. Z razvojem samodejnih ubijalskih robotov se utegne to kmalu spremeniti.

2. Reproduktivno učenje je napaka ali kaj imata skupnega sipa in France Prešeren?
O najinteligentnejših ljudeh in najinteligentnejših otrocih. Kako vzgajati? MMC-jev intervju z Rankom Rajovićem, avtorjem uspešnice IQ otroka - skrb staršev.

1. Tesla. Mož, ki je "izumil 20. stoletje".
Letos je minilo 70 let od smrti ene najzanimivejših osebnosti vseh časov: inženirja, znanstvenika, genija in ezoterika Nikola Tesle. Tesla še danes navdihuje, dviga prah in se skriva za skoraj vsako električno napravo - tudi za zaslonom, ki vam pravkar prikazuje te črke.